Soglasje SD k reorganizaciji in sistemizaciji - da ali ne?

Vprašanje:

Ali mora svet delavcev dati soglasje (pisno) na reorganizacijo podjetja in na novo sistemizacijo delovnih mest?

Odgovor:

V osnovi je treba ločiti tri stopnje participativnosti oziroma participativnega vpliva sveta delavcev po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU, in sicer:

- obveščanje sveta delavcev (89. in 90. člen ZSDU),

- skupno posvetovanje z delodajalcem (91. do 94. člen ZSDU),

- soodločanje sveta delavcev s soglasjem k odločitvam delodajalca (95. in 96. člen ZSDU).

Sinonim za (v vprašanju uporabljeni izraz) "reorganizacija" je zakonski pojem "spremembe v organizaciji proizvodnje", ki je omenjen v 89. členu ZSDU. Ta člen pa določa vprašanja, o katerih mora delodajalec svet delavcev samo obveščati, in sicer, upoštevaje tudi določbo 90. člena ZSDU, pred sprejemom dokončne odločitve. Pri odločitvah, ki sodijo pod pojem »reorganizacija«, se torej participacijski vpliv sveta delavcev konča pri tem, da lahko v predhodni obravnavi izrazi določena (za delodajalca neobvezujoča) stališča, mnenja, zahteve, predloge itd., ki so v interesu delavcev v zvezi s konkretno predlagano reorganizacijo.

Nekoliko močnejši je participacijski vpliv sveta delavcev na sprejemanje sistemizacije delovnih mest v družbi. Po določbi druge alinee 94. člena  v zvezi z 91. členom ZSDU mora namreč delodajalec glede sistemizacije obveščati svet delavcev in poleg tega organizirati tudi skupno posvetovanje, in sicer najmanj 15 dni pred njenim sprejetjem. Rok za posredovanje potrebnih informacij, na podlagi katerih lahko svet delavcev oblikuje ustreza stališča za skupno posvetovanje, je pa je 30 dni pred sprejetjem sistemizacije. Cilj skupnega posvetovanja je "prizadevanje delodajalca za uskladitev stališč s svetom delavcev". Gre torej za obveznost precej bolj poglobljenega usklajevanja med obema partnerjema participativnih razmerij kot v primeru iz 89. in 90. člena ZSDU. Če do uskladitve, kljub resnemu prizadevanju z obeh strani, ne pride, pa delodajalec kljub vsemu ni vezan na stališča sveta delavcev.

Nobena od obeh odločitev, na kateri se nanaša vaše vprašanje, torej še ne sodi v kategorijo "soodločanja" v pravem pomenu besede, kjer delodajalec ne more sprejeti odločitve brez predhodnega soglasja sveta delavcev. Ima pa svet delavcev tako v primeru obveščanja kot v primeru skupnega posvetovanja t.i. pravico veta, če delodajalec svojo obveznost (glede obveščanja in/ali skupnega posvetovanja) v odnosu do sveta delavcev krši. Gre za pravico začasnega zadržanja odločitve delodajalca in istočasne sprožitve arbitražnega spora po 98. členu ZSDU.