Ukrepanje sveta delavcev v primeru kršitve pravice do skupnega posvetovanja

Vprašanje:

 Delodajalec je 25. februarja vse sindikate obvestil o spremembi sistemizacije (uvedbi novih delovnih mest) in predvideni zaposlitvi 32 novih zaposlenih. Slednji naj bi oz. so že nastopili delo s 1. marcem, ko naj bi tudi začela veljati nova sistemizacija. Ker pri tem ni obvestil sveta delavcev, niti opravil skupnega posvetovanja v skladu z določili participacijskega dogovora, vas vljudno naprošamo za pravno mnenje, kako naj svet delavcev ukrepa v tem primeru.

 Odgovor:

 Sprememba sistemizacije delovnih mest in potrebe po novih delavcih sta dve od tistih zadev, o katerih je skladno s 94. členom ZSDU potrebno predhodno skupno posvetovanje med delodajalcem in svetom delavcev. Če delodajalec krši svojo dolžnost zahtevati skupno posvetovanje s svetom delavcev, lahko svet delavcev v skladu z 98. členom ZSDU s svojim sklepom zadrži odločitev delodajalca (v konkretnem primeru sprejetje sprememb sistemizacije in zaposlitev novih delavcev) in sproži arbitražni spor, in sicer v 8 dneh od dneva, ko je bil obveščen o sprejemu odločitve delodajalca. To pomeni, da odločitve delodajalca, ki jih navajate v vprašanju, v nobenem primeru ne morejo biti sprejete mimo sveta delavcev.

Če svet delavcev torej želi, se lahko posluži zgoraj navedene »pravice veta«, vendar pa je vprašanje, koliko je to zdaj, ko so novi delavci že zaposleni in njihovih pogodb o zaposlitvi ni mogoče »stornirati« za nazaj, sploh še smiselno. A ker je nekaj vendarle treba ukreniti, da se tovrstne kršitve pravic sveta delavcev s strani delodajalca ne bi več ponavljale, bi predlagal, da svet delavcev raje razmisli o prijavi delodajalca inšpekciji za delo zaradi prekrška po 16. točki 107. člena ZSDU. Če delodajalec ne zahteva skupnega posvetovanja glede statusnih in kadrovskih vprašanj v roku 15 dni pred sprejemom odločitve, se namreč pravna oseba kaznuje za prekršek z globo od 4.000 do 20.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 1.000 do 2.000 EUR. V skrajnem primeru pa pride v tem pogledu v poštev tudi ovadba za kaznivo dejanje kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitve sindikalnih pravic po 207. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki v prvem odstavku pravi: »(1) Kdor s kršitvijo predpisov ali splošnih aktov prepreči ali onemogoči delavcem izvrševanje pravic do sodelovanja pri upravljanju ali te pravice zlorabi ali ovira njihovo uresničevanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.«

Svet delavcev naj se glede konkretnega načina ukrepanja v danem primeru odloči na podlagi celovitejše presoje okoliščin. Če bo ocenil, da je šlo za načrtno ignoriranje soupravljalskih pravic sveta delavcev s strani delodajalca in da se utegnejo tovrstne kršitve ponavljati tudi v bodoče, vsekakor svetujem najostrejšo obliko ukrepanja s hkratno uporabo obeh zgoraj navedenih možnih načinov. V nasprotnem primeru pa se seveda svet delavcev (posebej še glede na to, da gre v konkretnem primeru za takšno kršitev, katere posledic za nazaj ni mogoče sanirati) lahko zaenkrat po potrebi odloči tudi samo za opozorilo delodajalcu na storjeno kršitev in grožnjo z ustreznimi ukrepi v primeru bodočih tovrstnih kršitev.

Paleta možnih načinov ukrepanja v danem primeru je torej precej široka. Vendar pa univerzalnega recepta seveda ni, ampak je treba konkretne ukrepe prilagajati konkretnim okoliščinam posameznega primera.