Študijski center za industrijsko demokracijo

Delovnopravna imuniteta ob prerazporeditvi člana sveta delavcev

Vprašanje:

Ker sem v zvezi z opravljanjem funkcije člana sveta delavcev prišel v konflikt z vodjo proizvodnje, je ta (iz ozadja seveda) najprej organiziral postopek glasovanja o mojem odpoklicu s te funkcije, ker ta – glede na to, da me delavci podpirajo - ni uspel, pa se je odločil, da se me bo »znebil« s prerazporeditvijo v drug obrat v drugem kraju. Ali me zakon (67. člen ZSDU) varuje pred tovrstno šikanozno prerazporeditvijo in ali sem dolžan postopati skladno s sprejeto odločitvijo vodje proizvodnje?

Odgovor:

Z novelo ZSDU-B iz leta 2007 je bil žal spremenjen tudi 67. člen ZSDU, ki je v primerjavi s prvotnim besedilom tega člena žal močno znižal dotedanjo delovnopravno varstvo (imuniteto) članov svetov delavcev, in sicer ravno v segmentu »prerazporejanja« na drugo delo ali iz kraja v kraj. Delovnopravno varstvo članov svetov delavcev je tako zdaj v 67. členu ZSDU in 112. členu ZDR-1 opredeljeno le z nslednjimi prepovedmi:

 67. člen ZSDU

Članu sveta delavcev ni mogoče znižati plače ali proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi.

112. člen ZDR-1
(predstavniki delavcev)

 (1) Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi:

– članu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter

– imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku,

brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca.

(2) Varstvo pred odpovedjo za osebe iz prejšnjega odstavka traja ves čas opravljanja njihove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju.

Nobena od citiranih določb torej žal delodajalcu ne prepoveduje več »prerazporejanja« članov sveta delavcev na drugo delo ali iz kraja v kraj brez soglasja sveta delavcev, tako kot je to določal prvotni 67. člen ZSDU. Zato vam v nobenem primeru ne bi svetoval preproste ignorance tovrstne odločitve pristojnega vodilnega delavca, kajti to bi utegnilo povzročiti lahko tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Niste pa v svojem vprašanju podrobneje pojasnili za kakšno »prerazporeditev« pravzaprav gre, tako da bi vam lahko natančneje odgovoril glede dileme ali je ta odločitev sprejeta zakonito ali ne. V tem pogledu je namreč pomembno predvsem vprašanje ali naj bi šlo za drugo delovno mesto, za katero bi vam morali predhodno ponuditi v podpis tudi novo pogodbo o zaposlitvi, ali le za odreditev drugega dela znotraj istega delovnega mesta, kar je seveda bistvena razlika. V tem pogledu je pomembno tudi vprašanje ali je bil v dosedanji pogodbi točno naveden kraj opravljanja dela ali ne.

Ne glede na povedano pa bi vam svetoval, da se takoj obrnete na svet delavcev in zahtevate, da vas zavaruje, če bo ocenil, da je konkretni delovnopravni ukrep posledica opravljanja vaše funkcije v tem organu, in da je torej šikanozne narave. Možni podlagi za ukrepanje sveta delavcev v tem smislu pa sta zlasti dve, in sicer:

1. Po določbi 56. člena ZSDU člani sveta delavcev ne smejo biti ovirani oziroma jim ne sme biti onemogočeno opravljanje njihovih aktivnosti v svetu delavcev, kot tudi ne njihovo redno delo. V vašem primeru je takšno oviranje – če so vaše navedbe točne – skoraj zanesljivo podano. Svet delavcev lahko v tem primeru zahteva takojšnjo intervencijo inšpekcije za delo, kajti gre za prekršek po 8. točki 107. člena ZSDU, za katerega je zagrožena globa v višini od 4.000 do 20.000 evrov za delodajalca kot pravno osebo ter od 1.000 do 2.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe, ki je storila ta prekršek.

2. Sporno ravnanje delodajalca, če ni utemeljeno z dejanskimi potrebami delovnega procesa, bi bilo eventualno mogoče obravnavati tudi kot dejanje t.i. mobinga (trpinčenja na delovnem mestu) v smislu 47. člena ZDR-1, ki se glasi:

47. člen

(varovanje dostojanstva delavca pri delu)

 (1) Delodajalec je dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.

 (2) O sprejetih ukrepih iz prejšnjega odstavka mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije).

 (3) Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.

 Skratka, predlagam vam, da od sveta delavcev, katerega član ste, nemudoma zahtevate ustrezno opredelitev do tega problema in tudi morebitno ukrepanje v zgoraj navedenem smislu. Po potrebi pa lahko sami posebej sprožite tudi individualni spor za varstvo pravic iz delovnega razmerja po določilih 204. člena ZDR. Najbolj priporočljivo bi bilo hkratno ukrepanje po obeh linijah.

Bavdkova ulica 50, 4000 Kranj, tel.: (04) 231 44 70