Pristojnosti sveta delavcev glede razporeditve delovnega časa

Vprašanje:

Uprava je pripravila predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o razporeditvi delovnega časa v podjetju, ki so med zaposlenimi povzročile precejšnje razburjenje. Zanima nas kakšne so pristojnosti in priporočljiva ravnanja sveta delavcev oziroma sindikata pri sprejemanju tovrstnih odločitev?

Odgovor:

Takšna ali drugačna razporeditev delovnega časa znotraj okvirov, dogovorjenih s kolektivno pogodbo, je tipičen primer t.i. organizacijskih poslovnih odločitev, ki na delojemalski strani sodijo v pristojnost sveta delavcev, ne sindikata. S kolektivno pogodbo, ki jo z delodajalcem sklepa sindikat, se dogovori trajanje (dnevnega, tedenskega, letnega) delovnega časa kot pravica in obveznost delavcev iz delovnega razmerja, konkreten način organizacije tako dogovorjenega delovnega časa pa je prepuščen odločitvi delodajalca, pri sprejemanju katere ima skladno z določili zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) pravico v imenu zaposlenih sodelovati svet delavcev. Le če se odločitev, tako kot v danem primeru, sprejema v obliki splošnega akta, ima tudi sindikat skladno z določbo 1. odstavka 10. člena ZDR-1 pravico k predlogu tega akta podati svoje mnenje v roku osmih dni.

Čeprav ZSDU med t.i. participacijskimi pristojnostmi sveta delavcev problematike razporejanja oziroma organizacije delovnega časa ne omenja izrecno, pa je glede na zgoraj povedano popolnoma nesporno, da ta problematika sodi v okvir določbe 6. alinee 89. člena ZSDU (»spremembe v organizaciji proizvodnje«), torej med odločitve, o katerih mora delodajalec obveščati svet delavcev. Zakon v določbi 90. člena posebej zahteva, da mora delodajalec o tovrstnih odločitvah obveščati svet delavcev predhodno, torej pred sprejemom dokončne odločitve, ne šele naknadno. Smisel takšne zakonske določbe pa je seveda v tem, da je svetu delavcev na ta način omogočeno pravočasno oblikovanje stališč, pripomb in predlogov, s katerimi naj bi se zavarovali interesi zaposlenih. Svet delavcev se je torej ne samo upravičen, ampak v nekem smislu tudi dolžan s svojimi iniciativami aktivno vključiti v vsebinsko oblikovanje tovrstnih odločitev.

 V konkretnem primeru gre za zelo občutljivo vprašanje, ki zelo neposredno zadeva interese zaposlenih. Zato velja v takšnem primeru posebej priporočiti svetu delavcev, da svoja stališča oblikuje v tesni povezavi z vsemi zaposlenimi in po predhodnem posvetovanju z njimi. V ta namen ima med drugim skladno z zakonom pravico sklicati zbor(e) delavcev, primerna pa je, upoštevajoč konkretne okoliščine v posameznem podjetju, lahko tudi uporaba drugih oblik t.i. osebnega izjavljanja delavcev (podpisovanje posebnih pisnih izjav oziroma peticij, predhodni referendum ipd.).