Spregled prepovedi pasivne volne pravice vodilnega delavca

Volitve sveta delavcev so bile izvedene pred tednom dni in konstitutivna seja novoizvoljenega sveta delavcev še ni sklicana. Že po izvedenih volitvah pa je sindikat v podjetju ugotovil, da je med novoizvoljenimi člani tudi vodja sektorja prodaje in nabave, ki je med drugim tudi član kolegija glavnega direktorja. Ali gre za delavca, ki po zakonu nima aktivne in pasivne volilne pravice, in če je tako, kako sanirati očitno napako volilne komisije?

Skladno z določili 12. in 13 . člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju člani vodilnega osebja in njihovi družinski člani nimajo aktivne in pasivne volilne pravice za svet delavcev. V zvezi z opredelitvijo pojma »vodilno osebje« sicer obstaja kar nekaj dilem (glej odgovor na vprašanje »Koga šteti med vodilno osebje«), ki jih je treba v takšnih primerih rešiti kot predhodno vprašanje. Zato vam priporočam, da to vprašanje temeljito proučite, preden se odločite za takšno ali drugačno ukrepanje. Organizacija dela in delitev pristojnosti med vodilnimi delavci je namreč zelo različna od podjetja do podjetja in prav lahko se izkaže, da kljub nazivu »vodja« ta delavec v konkretnem primeru v resnici nima nekih resnejših posebnih pooblastil in odgovornosti, ki bi bile nezdružljive oz. v koliziji s funkcijo člana sveta delavcev.

Če pa se bo nesporno ugotovilo, da delavec vendarle sodi v kategorijo delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, pa velja naslednje: Ker so v danem primeru volitve že izvedene (roki za morebitno izpodbijanje zakonitosti vloženih predlogov kandidatov za člane sveta delavcev v smislu določil 30. do 34. člena ZSDU pa so že zdavnaj potekli in iz teh razlogov ni možno več razveljavljati volitev) je po mojem mnenju možno nastalo situacijo sanirati le s pomočjo smiselne uporabe določbe 46. člena ZSDU. Po tej določbi preneha mandat članu sveta delavcev med drugim, če »izgubi pravico biti voljen v svet delavcev«. To pomeni, da bi morala volilna komisija (že pred konstitutivno sejo novoizvoljenega sveta delavcev, kajti v nasprotnem primeru bo lahko sporni član izvoljen celo za predsednika sveta delavcev) sprejeti ugotovitveni sklep, da konkretni delavec, ki je bil sicer pravnoformalno veljavno izvoljen v svet delavcev, ne more nastopiti mandata, ker je delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in da v tem primeru namesto njega skladno z določbo 47. člena ZSDU postane član sveta delavcev tisti kandidat za člana sveta delavcev, ki je med neizvoljenimi kandidati dobil največ glasov. Če so bile volitve izvedene na podlagi zaprte kandidatne liste, pa sta možni dve opciji – izvedejo se lahko nadomestne volitve samo za konkretnega člana sveta delavcev, ki mu je prenehal mandat, ali pa svet delavcev nadaljuje delo v okrnjeni sestavi. Nadomestne volitve so namreč po zakonu nujne le, če preneha mandat več kot tretjini vseh članov sveta delavcev.