Kako poimenovati delovno mesto v sistemizaciji?

Vprašanje:

Svet delavcev je dobil v skupno posvetovanje predlog nove sistemizacije delovnih mest, v kateri so nazivi delovnih mest po našem mnenju zelo dolgi in komplicirani. Kako poimenovati delovno mesto v sistemizaciji? Ali naj bo to usklajeno s poklici in nazivi iz šifranta poklicev? Kaj naj v zvezi s tem predlaga svet delavcev?

 Odgovor:

V organizacijski teoriji izraz delovno mesto pomeni najmanjšo organizacijsko enoto v organizaciji. To je pojav, ki označuje mesto v organizacijskem razporedu, ne pa prostor ali lokacijo, kot se pogosto pojmuje v ljudskem razumevanju.

 Naziv delovnega mesta naj bo izbran tako, da najbolj verodostojno izraža vsebino dela na njem. Imenovan naj bo po nosilcu oziroma izvajalcu dela (npr. sortirec), ne pa po opravilu (npr. sortiranje) ali po delovnem sredstvu (npr. sortirka). Naziv naj bo kratek. Na poimenovanje delovnega mesta vpliva delitev dela. Bolj kot je delo deljeno, manjši segment delovnega procesa pokriva. V tem primeru se delovno mesto poimenuje po delovni operaciji (npr. šivalka gumbnic, v konfekciji) oziroma po nalogi ali funkciji v delovnem procesu (npr. razvojni tehnolog). V primeru majhne delitve dela, kjer posameznik pokriva širše področje dela, je možno, da izvajalec opravlja vsa dela, ki jih zajema nek poklic, zato se bo naziv delovnega mesta identificiral z nazivom poklica. Tako bomo lahko v majhnem konfekcijskem podjetju imeli naziv delovnega mesta, ki se pokriva z imenom poklica, npr. šivilja (šivilja perila), krojač (krojač moških oblek). Delovno mesto kot najmanjša organizacijska enota je lahko celo samostojna organizacija, kar je slučaj pri podjetjih posameznika, ko ta kot samostojni podjetnik predstavlja hkrati delovno mesto. V tem primeru naziv »direktor« pokriva celotno dejavnost organizacije.

 Problem poimenovanja delovnih mest se v tem času pojavlja zlasti pri združevanju delovnih mest, k čemur sili novi zakon o delovnih razmerjih zaradi težavnega premeščanja delavcev po formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. V tem primeru bomo poskušali najti naziv, ki bo najbolj ustrezno izrazil bistveno vsebino združenih delovnih mest. Za primer naj navedemo združitev dveh delovnih mest: »administrator« in «knjigovodja«. Možen naziv bi bil lahko »knjigovodja - administrator« ali »knjigovodski administrator« (z izborom del enake zahtevnosti).

 Neprimerni so nazivi delovnih mest, ki zaradi izbranih besed moralno dvomljivega pomena ali smešenja povzročajo pri njihovi uporabi (npr.javnem razpisu) neugodne asociacije. Taki so npr. nazivi v mesni industriji: naziv »ubijalec živine«; v rudarstvu: »ropar stojk«; v predelovalni industriji npr. »luknjičarka«.

 Odgovor pripravil: dr. Ivan Kejžar