Vpliv odpovedi pogodbe o zaposlitvi na volilno pravico za svet delavcev

Dokler odpovedi pogodb o zaposlitvi (v danem primeru gre za redne odpovedi iz poslovnih razlogov) ne stopijo v veljavo, konkretni delavci uživajo vse pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja. Zato tudi ni nobene pravne podlage za morebitno odrekanje aktivne in pasivne volilne pravice tem delavcem, če bodo volitve novega sveta delavcev potekale še v času, ko njhovo delovno razmerje še traja.

To pomeni, da je treba pri pripravi volitev novega sveta delavcev v vseh pogledih (npr. pri določanju števila članov novega sveta, ki je po zakonu odvisno od skupnega števila delavcev v podjetju) upoštevati formalno stanje zaposlenih na dan volitev. Zakon namreč ureja vse potrebne mehanizme in ukrepe za normalno funkcioniranje sveta delavcev v primeru morebitnih naknadnih sprememb v številu in strukturi zaposlenih v podjetju, pri čemer sta v tem smislu pomembni zlasti določbi 3. odstavka 10. člena in 1. odstavka 47. člena ZSDU. Prva rešuje problem morebitne spremembe (v vašem primeru bistvenega zmanjšanja) števila zaposlenih v podjetju med trajanjem mandatne dobe sveta delavcev, in sicer tako, da se število članov sveta delavcev med trajanjem mandatne dobe ne spremeni, ne glede na spremembo števila delavcev z aktivno volilno pravico v podjetju. Druga pa rešuje problem morebitnega prenehanja delovnega razmerja in s tem mandata posameznim članom sveta delavcev (v vašem primeru konkretnim sedanjim presežnim delavcem, ki bi bili morda izvoljeni za člane sveta delavcev), in sicer preko instituta njihovega nadomeščanja z neizvoljenimi kandidati, ki so dobili največ glasov, v določenih primerih pa tudi preko instituta nadomestnih volitev (če mandat preneha več kot tretjini čalnov sveta delavcev).

V primeru morebitne izvolitve nekaterih delavcev, ki so že prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi (a ta na dan volitev še ni stopila v veljavo), za člane sveta delavcev se odpira zanimivo vprašanje prenehanja njihovega delovnega razmerja iz naslova že podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Novi zakon o delovnih razmerjih namreč v 113. členu zagotavlja članom sveta delavcev varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sveta delavcev, in sicer v času trajanja mandata ter še eno leto po njegovem prenehanju. Menimo pa, da v danem primeru omenjena določba ZDR ni uporabna. Soglasje sveta delavcev je namreč potrebno le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi že izvoljenemu članu sveta delavcev, v danem primeru pa so odpovedi podane še pred volitvami sveta delavcev, kar pomeni, da bodo stopile v veljavo neodvisno od morebitnega (ne)soglasja sveta delavcev. Delodajalec v danem primeru konkretnih odpovedi pogodb o zaposlitvi niti ni več dolžan predložiti v soglasje svetu delavcev.

Iz navedenih razlogov morebitna izvolitev v svet delavcev delavcem, ki so že prejeli odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne more zagotoviti varstva pred odpovedjo. Ne glede na to, da ni formalnih ovir za njihovo izvolitev, bi bilo torej kandidiranje teh delavcev za člane sveta delavcev v dani situaciji bolj ali manj nesmiselno. Koristno bi torej bilo, če bi upravičeni predlagatelji kandidatov za člane novega sveta delavcev (sindikati, skupine delavcev s podpisi) to dejstvo tudi ustrezno upoštevali v kandidacijskem postopku.