Vloga sveta delavcev pri izenačevanju delovnopravnih pravic delavcev

V družbi so leta 2007 vsi reprezentativni sindikati (skupaj jih je pet), vendar ločeno vsak posebej, z delodajalcem sklenili dogovore o postopni uveljavitvi novega plačnega sistema v obdobju 2009 – 2009, katerega veljavnost se je že iztekla. Med tem časom je bil v družbi ustanovljen tudi nov sindikat, ki je podpisal nov dogovor, v katerem je prišlo do spremembe dodatka na delovno dobo v podjetju in skupno delovno delo. Ta bo precej ugodnejši od dosedanjega (0,7 % namesto dosedanjih 0,5%), pri čemer so v dogovoru navedena tudi konkretna delovna mesta, za katera velja. Žal dva sindikata k spremembi dogovora nista pristopila, tako da bo imelo zdaj ca. 250 zaposlenih v družbi iz naslova dodatkov na delovno dobo za 10% ali več nižjo plačo kot ostali delavci. Kako naj v tem primeru reagira svet delavcev oziroma kakšna naj bo vloga sveta delavcev pri tem?

Dodatek na delovno dobo je ena izmed zakonsko zagotovljenih pravic delavcev iz delovnega razmerja. Njegova višina naj bi se po določbi 129. člena ZDR določala v panožnih kolektivnih pogodbah, kar pa seveda po načelu »in favorem laboratoris« ne izključuje še ugodnejše ureditve tega dodatka v kolektivnih pogodbah na ravni delodajalca oziroma v t.i. podjetniških kolektivnih pogodbah.

Vendar pa zakon ne daje nikakršne podlage za ureditev, kakršna je očitno uveljavljena v vaši družbi in po kateri imajo različne kategorije delavcev v družbi različen dodatek na delovno dobo. Takšna ureditev je tudi sicer nelogična in popolnoma nesprejemljiva, kajti gre za pravico, ki ni v ničemer pogojena s takšnimi ali drugačnimi specifikami posameznih delovnih mest, s katerimi bi bilo mogoče omenjene razlike smiselno utemeljiti. Dodatek na delovno dobo je torej pri posameznem delodajalcu lahko urejen le enotno za vse delavce, pri čemer velja najugodnejši od dogovorjenih, in sicer ne glede na to koliko in kateri od v družbi organiziranih reprezentativnih sindikatov so ga z delodajalcem dogovorili.

Pri tem stališču izhajamo iz določbe 11. člena veljavnega Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/2006), ki pravi:

»11. člen

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če kolektivno pogodbo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov.

(2) Kadar delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše.«

V zvezi z dejstvom, da so v vašem konkretnem primeru posamezni sindikati problematiko dodatka na delovno dobo formalno uredili s posebnimi »dogovori« z delodajalcem, ne s kolektivnimi pogodbami, pa naj opozorim, da je te dogovore ne glede na formalni naziv treba v smislu določbe 2. člena Konvencije MOD št. 154 šteti kot kolektivne pogodbe. Omenjena določba namreč pravi:

»2. člen

V tej konvenciji se izraz »kolektivna pogajanja« uporablja za vsa pogajanja med delodajalcem, skupino delodajalcev ali eno ali več delodajalskih organizacij na eni strani in eno ali več delavskih organizacij na drugi strani za:

(a) določitev delovnih pogojev in pogojev zaposlitve, oziroma

(b) ureditev razmerij med delodajalci in delavci, oziroma

Svet delavcev je po določbi prve alineje 87. člena ZSDU dolžan skrbeti za to, da se »izvajajo zakoni in drugi predpisi, sklenjene kolektivne pogodbe in dogovori med svetom delavcev in delodajalcem«. V okviru te svoje funkcije je v obravnavanem primeru dolžan zagotoviti tudi dosledno spoštovanje zgoraj navedenih določb zakona o kolektivnih pogodbah in konvencije MOD št. 154. To pa pomeni, da je v konkretnem primeru dolžan delodajalca opozoriti na nesprejemljivost sedanje ureditve diferenciranega izplačevanja dodatka na delovno dobo in ga pozvati, da nemudoma (tudi za nazaj) odpravi sedanje kršitve pravic iz naslova dodatka na delovno dobo določenim kategorijam delavcev družbe, ki so bili v tem pogledu prikrajšani zaradi neupoštevanja zgoraj pojasnjenega načela »najugodnejših pravic«. Možno je tudi, da svet delavcev z delodajalcem v ta namen sprejme poseben dogovor o »razširitvi« pravice do najugodnejšega dodatka na vse delavce družbe, in sicer z retroaktivno veljavnostjo. V nasprotnem pa bo svet delavcev seveda moral zahtevati ustrezno intervencijo inšpekcije za delo.