Svet delavcev in zaposlitev (vodilnega) delavca

V postopku zaposlovanja novih delavcev ima svet delavcev le eno izrecno zakonsko pristojnost, in sicer tisto, ki jo določa prva alinea 94. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU). Po tej določbi, v povezavi z določbami 91.in 92. člena ZSDU, je namreč delodajalec dolžan pred sprejemom odločitve o »potrebah po novih delavcih (število in profili)« zahtevati skupno posvetovanje s svetom delavcev zaradi uskladitve stališč. Vprašanje pa je, če ta pristojnost sveta delavcev dejansko pride v poštev tudi v vašem primeru. Sodili bi namreč, da »vodja enote« ni delovno mesto, ki se šele na novo ustanavlja in razpisuje, ampak da gre le za izbiro novega človeka na tem delovnem mestu.

V omenjenem primeru svet delavcev nima neposrednih zakonskih pristojnosti za poseganje v izbor med kandidati. Kljub temu pa lahko, glede na to, da gre za vodilno delovno mesto, za katerega delavcem seveda ni vseeno kdo ga zaseda, svet delavcev v vsakem primeru na lastno iniciativo oblikuje svoje stališče do vprašanja sprejemljivosti konkretnega kandidata in ga posreduje vodstvu podjetja. Če bo dovolj argumentirano, ni izključeno, da ga bo uprava upoštevala. Svet delavcev namreč lahko na podlagi določbe 87. člena ZSDU »sprejema pobude in predloge delavcev in jih v primeru, da so upravičeni, upošteva pri dogovarjanju z delodajalcem«, kakor tudi kadarkoli in glede česarkoli samoiniciativno »predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev«. Ta določba je torej lahko pravna podlaga za neobvezujočo »intervencijo« sveta delavcev v konkretnem izbirnem postopku. Osebno menim, da bi bilo iz prej navedenih razlogov celo zelo smotrno, če bi uprave pri izbiri na vodilna delovna mesta same poskušale v vseh primerih pridobiti predhodno mnenje sveta delavcev o kandidatih. Slaba izbira na ta delovna mesta (v nasprotju s stališči delavcev) namreč lahko v končni posledici močno škoduje kasnejši poslovni uspešnosti posameznih delov, pa tudi podjetja kot celote.