Svet delavcev in sindikat kot pobudnika za novo sistemizacijo delovnih mest

Smo podjetje za proizvodnjo sezonskega značaja in na tem sloni tudi obstoječa sistemizacija. Ker smo v fazi reorganizacije, je ostalo veliko delovnih mest, ki se niso ukinila, nezasedenih. Ta delovna mesta zasedajo delavci samo sezonsko, čeprav so sistemizirana za celo leto. Letošnjo leto so se izvajale premestitve celo brez odločb, ker bi drugače morali po novem ZDR sklepati nove pogodbe o zaposlitvi. Novo sistemizacijo uprava odlaga, verjetno iz finančnih razlogov, nas pa zanima, kaj lahko v tem primeru naredita svet delavcev in sindikat?

Sistemizacija delovnih mest je organizacijski splošni akt, ob sprejemanju katerega mora delodajalec skladno z določbo 94. člena zakona o sodelovanju delavcec pri upravljanju (ZSDU) organizirati skupno posvetovanje s svetom delavcev, od sindikata pa skladno z določbo 8. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR) pridobiti mnenje. V teh okvirih imata torej obe delavski predstavništvi – svet delavcev in sindikat – v razmerju do delodajlaca tudi t.i. iniciativno funkcijo. To pomeni, da lahko obe predlagata sprejem ustreznih sprememb in dopolnitev obstoječe oziroma sprejem nove sistemizacije delovnih mest.

Ker pa delodajalec glede konkretne problematike niti po 94. členu ZSDU, niti po 8. členu ZDR na pobude in predloge sveta delavcev in sindikata ni vezan, so seveda njune možnosti učinkovitega ukrepanja v primeru, da delodajalec njunih pobud in predlogov ne sprejme, močno omejene. Neposredno na podlagi določil ZSDU in ZDR svet delavcev in sindikat sprejetja spremenjene in dopolnjene ali nove sistemizacije namreč ne moreta »izsiliti«.

Kljub temu pa je seveda z ustrezno pobudo treba poskusiti. Morda jo bo delodajalec, če bo ustrezno argumentirana, vendarle sprejel. Če je ne bo, pa pride s strani sveta delavcev in sindikata v poštev predvsem angažiranje inšpekcije za delo, ki je pristojna ukrepati, če obstoječa sistemizacija dejansko povzroča nezakonita ravnanja delodajalca.