Svet delavcev in plačni sistem v podjetju

Prav nobenega dvoma ni, da so merila za ocenjevanje delovne uspešnosti dejansko sestavni del plačnega sistema v podjetjih, in to zelo pomemben sestavni del, kajti pojem »plača« se sestoji iz: osnovne plače, dodatkov k plači, dela plače iz naslova delovne uspešnosti delavca ter dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja podjetja. Pristojnost sveta delavcev v zvezi z določanjem meril za ocenjevanje delovne uspešnosti in napredovanje delavcev oziroma »variabilnim delom plač« je pogojena predvsem z dejstvom, da gre pri tem za t.i. motivacijski vidik plač - sistem delovne motivacije v podjetju pa sodi med poslovna vprašanja, pri urejanju katerih v imenu delavcev sodelujejo sveti delavcev, ne sindikati v podjetjih.

Obseg in način sodelovanja sveta delavcev pri urejanju omenjene problematike v podjetju je odvisen od takšnega ali drugačnega načina urejanja plačnega sistema v podjetju. Zakon v tem pogledu alternativno dopušča dve možnosti, in sicer: s podjetniško kolektivno pogodbo (če v podjetju obstaja sindikat) ali s splošnim aktom (če v podjetju ni sindikata).

Če se plačni sistem v podjetju ureja s podjetniško kolektivno pogodbo, za sklepanje katere je sicer pristojen sindikat v podjetju, citirana določba 95. člena ZSDU pomeni, da te pogodbe vendarle ni mogoče skleniti povsem mimo sveta delavcev, ampak je za njeno veljavnost potrebno soglasje sveta delavcev k tistemu njenemu delu, v katerem se določajo merila za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev. Iz tega izhaja, da je praktično gledano vsekakor zelo koristno, če so v izogib morebitnim kasnejšim zapletom v zvezi z dajanjem soglasja predstavniki sveta delavcev povabljeni k sodelovanju že v fazi pogajanj o tem delu podjetniške kolektivne pogodbe. Stvar je mogoče v praksi rešiti tudi tako, da je predstavnik sveta delavcev neposredno vključen v sindikalno pogajalsko skupino.

Če se plačni sistem (ali zgolj njegov variabilni del) v podjetju ureja s splošnim aktom oziroma pravilnikom o nagrajevanju, pa je prav tako potrebno soglasje sveta delavcev k temu delu akta. Tudi v tem primeru velja, da je v izogib kasnejšim zapletom smiselno, če strokovne službe predstavnike sveta delavcev povabijo k sodelovanju že v fazi priprave predloga ustreznega akta. Za svet delavcev pa je priporočljivo, če pred odločitvijo o (ne)soglasju k predvidenim merilom za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev pridobi mnenje sindikata v podjetju.

Seveda pa je zelo koristno, če svet delavcev svojo vlogo pri urejanju in izgrajevanju obravnavanega (stimulativnega) dela plačnega sistema znotraj podjetij, razen v obliki (ne)soglasij predlaganim merilom, uresničuje tudi proaktivno. To pomeni, da ni potrebno, da samo čaka, kdaj mu bodo ponujena v soglasje takšna ali drugačna merila za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev v podjetju, ampak je močno priporočljivo, da na tem področju nastopa tudi z lastnimi iniciativami. Svet delavcev bi po našem mnenju moral permanentno spremljati in analizirati funkcioniranje omenjenih meril v praksi, zlasti njihove učinke na produktivnost dela na eni strani ter na delovno zadovoljstvo zaposlenih na drugi strani ter po potrebi sam predlagati ustrezne spremembe in dopolnitve, ne čakajoč pri tem na iniciative vodstva oziroma strokovnih služb. gre namreč za eno najpomembnejših vprašanj, ki so v interesu zaposlenih.