Svet delavcev in organiziranje notranjih delničarjev

Svet delavcev po svoji zakonski funkciji sicer ne more neposredno nastopati kot zastopnik interesov notranjih delničarjev, ker je zasnovan kot predstavništvo interesov delavcev iz naslova dela, ne iz naslova kapitala. Vsekakor pa je njegova funkcija uresničevati in spodbujati vse, kar je v interesu zaposlenih in hkrati tudi v interesu razvoja podjetja. To pa razvoj vseh oblik delavske participacije, tudi lastniške, vsekakor je.

Zato ne bi bilo v nasprotju z vlogo in funkcijami sveta delavcev, če pomaga pri organiziranju različnih oblik povezovanja notranjih delničarjev, ki potem sami zastopajo svoje interese. Tako je še vedno možno sklepati ustrezne notranjedelničarske sporazume, s katerimi se notranji delničarji dogovorijo, na kakšen način bodo organizirano nastopali.

Družba pooblaščenka torej ni edina možna oblika povezovanja notranjih delničarjev. Je le oblika, ki ji zakon o prevzemih priznava ustrezen formalnopravni status v lastniški strukturi podjetja. Nikjer pa ni prepovedano, da se notranji delničarji ne bi mogli dogovoriti (lahko tudi v obliki pisnega sporazuma) na kakšen način bodo usklajevali svoje nastopanje na skupščini, izbirali svoje skupne pooblaščence ter jim dajali navodila zaglasovanje in zbirali pooblastila skladno z določili zakona o prevzemih oziroma organizirali druge skupne aktivnosti (npr. iobraževanje, obveščanje ipd).

Svet delavcev torej po mojem mnenju lahko skliče notranje delničarje in jim predlaga sklenitev ustreznega sporazuma, nato pa bi se morali le-ti sami naprej organizirati in voditi skupne aktivnosti. Žal pa vam kakih konkretnih izkušenj na tem področju ne morem ponuditi kot vzorec, ker jih ni prav veliko. Na tem področju bo pač potrebna precejšnja inventivnost.

Kot pomoč vam v nadaljevanju navajam le izvleček iz članka dr. Rada Bohinca "Sporazumi in pogodbe med delničarji o uresničevanju glasovalne pravice" (ID, št. 3/99), iz katerega je mogoče razbrati nekaj napotkov za organiziranje notranjih delničarjev v zgoraj opisanem smislu (citat):

"Sporazumi malih delničarjev

Druga vrsta so delniški sporazumi tako imenovanih malih delničarjev npr. delničarjev iz interne razdelitve delnic oz. iz javne prodaje. Ti sporazumi so po svoji vsebini zelo blizu sporazumom, ki oblikujejo delniška združenja, vendar ni nujno, da je take vrste sporazum hkrati sporazum o ustanovitvi združenja. Sporazumi te vrste imajo za cilj povezati delničarje na način, da se določajo pravila o sestankih udeležencev sporazuma, ki sprejemajo navodila skup¬nim zastopnikom za glasovanje na vsakokratni skupščini del¬ničarjev.

Na sestankih delničarjev se odloča o vseh vprašanjih, ki bodo obravnavana na skupščini družbe, volijo in razrešujejo se zastopniki udeležencev sporazuma na skupščini oz. o načinu izvajanja glasovalnih pravic iz delnic, torej o pooblastilih zastopnikov oz. navodilih za glasovanje o vsaki točki dnevnega reda.

Poleg tega se v teh vrstah sporazumih delničarji dogovorijo tudi za izobraževalne akcije, za načine in postopke medsebojnega obveščanja oz. nasploh za čimbolj učinkovito in enotno delovanje, kar naj bi okrepilo to skupino delničarjev znotraj posamezne skupine delničarjev.

Udeleženci sporazuma lahko izvolijo skupnega zastopnika, oz. več njih, vendar je kljub izvolitvi potrebna tudi posamična po¬oblastitev, kot enostranski pravni akt vsakega delničarja udeleženca sporazuma.

S sporazumom te vrste se delničarji - udeleženci dogovorijo predvsem za organizacijska in postopkovna vprašanja v zvezi z delovanjem skupnih zastopnikov, medsebojnim usklajevanjem stališč, ki predstavljajo navodila zastopnikom ter položajem zastopnika v primeru, da odstopa od navodil. Posebej udeleženci določijo pravila lastnega organiziranja kot je npr. sklic zbora udeležencev, sklepčnost, način odločanja itd. Praviloma udeleženci imenujejo koordinatorja sporazuma, ki vodi in sklicuje sestanke udeležencev, obvešča udeležence o zadevah, ki so pomembne za uresničevanje glasovalnih pravic in obveznosti na skupščini ter praviloma tudi zastopa udeležence na skupščini.

Seveda ni izključeno, da udeleženci sporazuma pooblastijo skupnega zastopnika za sklenitev morebitnega delniškega spo¬razuma ali pogodbe z drugimi delničarji iste delniške družbe. V takšnem primeru dobi delniški sporazum tudi funkcijo oblikovanja večinskega (kontrolnega) obsega glasovalnih pravic."