Soglasje sveta delavcev glede razpolaganja s službenim stanovanjem

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju v 95. členu med drugim navaja, da mora delodajalec predložiti v soglasje svetu delavcev predloge odločitev v zvezi z razpolaganjem s stanovanjskim skladom, počitniškimi zmogljivostmi in drugimi objekti standarda delavcev. Zanima nas, ali mora delodajalec iskati soglasje tudi za službena stanovanja?

Določba 95. člena ZSDU je po našem mnenju povsem nedvoumna in ne predvideva nobenih izjem od pravila, da mora delodajalec predložiti v soglasje svetu delavcev vse odločitve v zvezi z razpolaganjem s stanovanjskim skladom. Noben predpis namreč ne ločuje službenih stanovanj od običajnih najemnih stanovanj podjetja ali določa morebitnega dvojnega pravnega režima v tej zvezi.

Morda je razlog za nekatere dileme glede obravnavanega vprašanja v nekoliko zastareli terminologiji, ki jo v tem pogledu uporablja ZSDU. Pojem »stanovanjski sklad« namreč izvira še iz prejšnjih računovodskih predpisov, ki so ločevali poslovne sklade, sklade skupne porabe (in v tem okviru tudi stanovanjske sklade) ter rezervne sklade podjetja. Pri tem pa so bila službena stanovanja tretirana kot poslovna sredstva in s tem kot del poslovnega sklada. Danes tega ni več in tudi vsa stanovanja se v bilancah stanja vodijo le kot ena izmed vrst sredstev podjetja pod postavko »zgradbe«.

Ne glede na to, kakšna je trenutna namembnost stanovanj (službena ali najemna), s katerimi razpolaga podjetje, jih je torej treba obravnavati v smislu določbe 95. člena ZSDU. Namembnost konkretnih stanovanj je namreč mogoče tudi kadarkoli spremeniti.