Pristojnosti sveta delavcev delniške družbe v odnosu do hčerinskih podjetij

Delniška družba, ki ima v 10-odstotni lasti več hčerinskih d.o.o., ima oblikovan svet delavcev, medtem ko v d.o.o. sveti delavcev še niso bili izvoljeni. Svet delavcev d.d. se po eni strani deklarira za pristojnega samo za delniško družbo (obravnava splošne akte d.d. in se pri tem izrecno izreka za nepristojnega obravnavati akte d.o.o.), po drugi strani pa se vendarle deklarira za pristojnega tudi za d.o.o. (v odbor, ki ga imenuje svet delavcev, imenuje delavce iz d.o.o.; v nadzorni svet d.d. je kot svoje predstavnike imenoval delavce iz d.o.o.). Kakšne so torej pristojnosti sveta delavcev d.d. v odnosu do d.o.o.?

Svet delavcev delniške družbe dejansko ne more imeti nobenih pristojnosti za neposredno poseganje v urejanje kakršnih koli vprašanj znotraj posameznih hčerinskih podjetij. To pomeni, da je ravnanje konkretnega sveta delavcev (npr. načelno neposeganje v splošne akte d.o.o.) v tem smislu povsem pravilno. Popolnoma drugo pa je vprašanje, ali lahko v delo svojih odborov in v delavsko predstavništvo v nadzornem svetu delniške družbe po svoji presoji vključuje tudi delavce iz hčerinskih d.o.o. Formalnopravno omenjeno vključevanje delavcev iz d.o.o. namreč ne more biti posebej sporno.

Kot prvo določba 2. odst. 59. člena ZSDU izrecno dopušča, da je lahko tretjina članov odborov sveta delavcev sestavljena iz delavcev, ki niso člani sveta delavcev. To po našem mnenju odpira možnost, da svet delavcev za člane svojih odborov imenuje tudi delavce iz hčerinskih d.o.o., kajti kakršno koli zakonsko omejevanje sestave tega dela odborov sveta delavcev prav gotovo ne bi imelo nobenega pravega smisla. Glede na zgolj »delovno« naravo teh odborov, ki sami ne morejo o ničemer odločati, ampak le pripravljajo predloge za odločanje sveta delavcev, bi bilo verjetno smiselno v njihovo delo po potrebi vključevati celo zunanje strokovnjake. Res pa je, da nas morebitna strogo gramatikalna razlaga citirane določbe zakona, ki pa v danem primeru ne bi bila ustrezna, lahko pripelje do sklepa, da smejo biti člani odborov sveta delavcev le delavci konkretne družbe.

Kot drugo pa ZSDU ne določa prav nobene omejitve glede izbire in izvolitve predstavnikov delavcev v nadzorni svet delniške družbe. Svet delavcev lahko za predstavnike delavcev v nadzorni svet izvoli delavce družbe ali pa ljudi, ki niso zaposleni v družbi, torej tudi delavce hčerinskih družb ali zunanje strokovnjake. Praksa, da sveti delavcev kot predstavnike delavcev v nadzorni svet družbe izvolijo poleg delavcev družbe tudi zunanje strokovnjake, je sicer že precej razširjena in v določenih primerih tudi izrecno priporočljiva.

Nesporno je, da mnoge upravljalske odločitve na ravni delniške družbe posredno ali neposredno zadevajo tudi položaj in pravice delavcev hčerinskih d.o.o. v njeni lasti. Zato ZSDU predvideva možnost izvolitve skupnega »sveta delavcev kapitalsko povezanih družb«, katerega vloga naj bi bila prav v tem, da omogoči tudi vpliv zaposlenih iz odvisnih družb na takšne odločitve organov obvladujoče družbe. V konkretnem primeru pa oblikovanje skupnega sveta delavcev ne bo možna, dokler ne bodo izvoljeni sveti delavcev tudi v hčerinskih družbah. Verjetno je prav to tudi osnovni razlog, zaradi katerega se je svet delavcev družbe odločil za zgoraj obravnavani »nadomestni« način vključevanja delavcev hčerinskih d.o.o. v sistem soupravljanja na ravni delniške družbe, ki kot rečeno po našem mnenju formalnopravno ni posebej sporen.