Pristojnosti odborov sveta delavcev

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki dopušča možnost ustanovitve odborov sveta delavcev (1. odstavek 58. člena), ne določa hkrati tudi vrste teh odborov ter njihovih pristojnosti, ampak to v celoti prepušča avtonomni ureditvi v poslovniku posameznega sveta delavcev (1. odstavek 60. člena ZSDU). Zato je težko odgovoriti na vaše vprašanje o vsebini dela navedenega odbora, kajti to bi moral točno opredeliti svet delavcev ob ustanovitvi odbora, če še ni določeno v poslovniku. Tudi praksa namreč še ni izoblikovala nekih tovrstnih standardnih vsebin in je tudi vprašanje, če jih sploh kdaj bo, saj je to v celoti odvisno od konkretnih potreb in okoliščin v posameznem podjetju.

Iz prvega dela naziva konkretnega odbora pa je mogoče sklepati, da naj bi šlo med drugim tudi za naloge, ki naj bi jih skladno s priporočili Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij opravljali t.i. odbori za pravno varnost zaposlenih, ki naj bi jih skupaj ustanavljali sveti delavcev in sindikati. Naloga teh odborov naj bi bila izdelava temeljitih analiz stanja pravne varnosti (spoštovanja zakonov in drugih predpisov, splošnih aktov in kolektivnih pogodb ter dogovorov z delodajalcem – 87. člen ZSDU) v podjetju, in sicer vsaj enkrat letno, ter na tej podlagi oblikovanje predlogov konkretnih ukrepov, katere naj za izboljšanje pravne varnosti izvedeta svet delavcev in sindikat. Prvenstveno bi torej moral ta odbor znotraj podjetja nadzorovati izvajanje predpisov s področja delovnih razmerij (predvsem zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe – splošna, panožna in podjetniška oziroma splošni akti – pravilniki o delovnih razmerjih, če pravice in obveznosti niso urejene s podjetniško kolektivno pogodbo), lahko pa tudi s področja uresničevanja ZSDU in zakona o varnosti in zdravju pri delu, če ni v ta namen ustanovljen poseben odbor. Več o vsebini dela odborov SD za pravno varnost zaposlenih lahko najdete na spletni strani Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij (www. delavska-participacija.com), v rubriki Strokovne informacije – Strokovni prispevki združenja – Izgrajevanje sistema pravne varnosti zaposlenih. Kaj je imel svet delavcev v mislih s »spremljanjem socialnega položaja in plač delavcev«, in kaj v tem smislu konkretno pričakuje od odbora, pa ne bi želel ugibati. V vsakem primeru bo moral svet delavcev (nihče drug tega ne more) jasno opredeliti vaše naloge in način dela.

Odbori sveta delavcev načeloma ne morejo neposredno kontaktirati z vodstvom podjetja, tako da le-to ni dolžno v ničemer upoštevati njihovih pripomb. Zakon namreč jasno določa, da svet delavcev lahko ustanovi odbore »za obravnavo vprašanj iz svoje pristojnosti«, kar pomeni, da gre v bistvu le za njegova delovna telesa in ne za organe z nekimi samostojnimi pristojnostmi v odnosu do vodstva podjetja. V tem pogledu je še posebej nedvoumna določba 60. člena ZSDU, ki pravi: »Odbori sveta delavcev obravnavajo vprašanja iz svoje pristojnosti in o svojih zaključkih ter predlogih obvestijo svet delavcev, ki o tem sprejme končno odločitev.« Zakon seveda ne izključuje oblikovanja morebitnih »skupnih odborov« sveta delavcev in vodstva (npr. odbori za gospodarska vprašanja, kakršne pozna nemška zakonodaja in praksa), vendar morajo biti takšni odbori ustanovljeni s sporazumom med vodstvom in svetom delavcev. V vašem primeru pa gre očitno za odbor kot delovno telo sveta delavcev, kakšnega je imel v mislih zakonodajalec v okviru citirane določbe ZSDU.

Tudi kar zadeva področje spremljanja plač, velja zgoraj povedano. Odbor lahko analizira izvajanje tarifnega kolektivnih pogodb in pripravlja predloge ukrepov za svet delavcev (in za sindikat), če ugotovi kršitve. Kolikor pa je svet delavcev želel odboru poveriti tudi naloge v zvezi z oblikovanjem predlogov rešitev za spreminjanje in dopolnjevanje obstoječega plačnega sistema v podjetju, pa bi moral to jasno opredeliti ob ustanovitvi odbora. Morebitno »križanje« z nalogami sindikata v tem pogledu ni problematično, kajti tudi svet delavcev ima določene naloge v zvezi z oblikovanjem plačnega sistema. V ta okvir sodijo zlasti naslednje njegove pristojnosti po zakonu:

· po določbi 94. člena ZSDU je svet delavcev pristojen za skupno posvetovanje z delodajalcem o sistemizaciji delovnih mest, ki predstavlja enega od temeljev za oblikovanje plačnega sistema v podjetju (poleg metodologije za vrednotenje delovnih mest),

· po določbi 95. člena ZSDU pa je pristojen celo za dajanje soglasja k »merilom za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev« in »kriterijem za napredovanje delavcev«, ki so bolj ali manj običajna sestavina podjetniškega plačnega sistema.

V zadnjem času se vse bolj priporoča skupno delovanje svetov delavcev in sindikatov (oblikovanje skupnih pogajalskih skupin) tudi pri pogajanjih o podjetniških kolektivnih pogodbah, kar pomeni, da se klasična stroga »delitev dela« med sveti delavcev in sindikati na tem področju vse bolj opušča. Zato je tudi bojazen o morebitnem »križanju« dela vašega odbora, posredno pa tudi sveta delavcev, s pristojnostmi sindikata na obravnavanem področju verjetno odveč.

Za zaključek pa naj še enkrat poudarim, da mora svet delavcev ob ustanovitvi določenega odbora vedno tudi jasno določiti njegove naloge, in sicer s poslovnikom oziroma ustreznimi spremembami in dopolnitvami le-tega, kajti to je izključno njegova pristojnost.