Pristojnosti odbora za varnost in zdravje pri delu

Kakšne so konkretne pristojnosti odbora za VZD je v celoti stvar sveta delavcev, ki mora skladno z določbo 1. odstavka 59. člena ZSDU pristojnosti svojih odborov določiti s poslovnikom. Kar zadeva pristojnost, navedeno v vašem vprašanju, bi po mojem mnenju po logiki stvari vsekakor sodila v delokrog tega odbora.

Vedeti pa je treba, da so odbori sveta delavcev po ZSDU v bistvu le delovna telesa sveta delavcev, medtem ko neposrednih pristojnosti v odnosu do delodajalca nimajo. Določba 60. člena ZSDU namreč pravi: "Odbori sveta delavcev obravnavajo vprašanja iz svoje pristojnosti in o svojih zaključkih ter predlogih obvestijo svet delavcev, ki o tem sprejme končno odločitev." V tem smislu bi bilo seveda primerneje kot o pristojnostih v pravem pomenu besede govoriti o nalogah odbora.

Odgovor na vaše vprašanje se torej glasi: Naloga odbora za VZD je vsekakor tudi oblikovanje pobud in pripomb k osnutku ureditve strukture odgovornosti na področju VZD v podjetju, vendar jih ne more nasloviti neposredno na delodajalca, ampak le na svet delavcev v obliki predlogov sklepov, ki naj jih le-ta sprejme in jih potem posreduje delodajalcu v svojem imenu.

Prilagam možen vzorec Poslovnika o delu odbora za VZD, kakršnega naj bi sprejel svet delavcev.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vzorec

Svet delavcev družbe ....................................................................................................

je na podlagi 59. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju: ZSDU) na svoji seji dne ....................................... sprejel naslednji

P O S L O V N I K

ZA DELO ODBORA ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Svet delavcev ugotavlja, da nova slovenska zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu konkretizira in razširja njegove pristojnosti na tem področju, ki so opredeljene v 95. členu ZSDU, s čemer izpostavlja naloge svetov delavcev, ki morajo na tem področju prevzeti aktivnejšo vlogo pri uveljavljanju pravic zaposlenih znotraj družb.

2. člen

Svet delavcev ustanavlja odbor za varnost in zdravje pri delu (v nadaljevanju: odbor) z namenom, da združi znanje in poznavanje celotnega delovnega procesa ter izkoristi svoje pristojnosti pri obravnavi in razreševanju vseh problemov, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela.

3. člen

Svet delavcev s tem poslovnikom določa način ustanovitve, sestavo, pristojnosti, način dela in druga vprašanja v zvezi z delovanjem odbora.

II. OBLIKOVANJE ODBORA

4. člen

Odbor šteje ..................... članov. V skladu z 59. členom ZSDU je lahko največ ena tretjina članov odbora sestavljena iz delavcev, ki niso člani sveta delavcev.

Kandidate za člane odbora določi svet delavcev na lastno pobudo ali na predlog v družbi zastopanih reprezentativnih sindikatov.

Svet delavcev imenuje tudi predsednika odbora in njegovega namestnika.

O ustanovitvi odbora, njegovi sestavi in pristojnosti svet delavcev obvesti upravo družbe, s katero se dogovori tudi o ustreznih pogojih za njegovo delovanje.

5. člen

V odboru morajo biti po možnosti člani, ki imajo ustrezno znanje s področja varnosti in zdravja pri delu ter zelo dobro poznajo vse delovne procese, ki se odvijajo v družbi.

6. člen

Prvo sejo odbora skliče predsednik sveta delavcev, vodi pa jo predsednik odbora.

Predsednik odbora pripravlja, sklicuje in vodi seje ter predstavlja in zastopa odbor.

V odsotnosti predsednika opravlja vse njegove funkcije namestnik predsednika odbora.

III. ODLOČANJE ODBORA

7. člen

Odbor spremlja stanje v družbi na svojem delovnem področju, obravnava posamezna vprašanja in probleme na lastno pobudo ali na zahtevo sveta ter v zvezi s tem svetu delavcev posreduje tudi ocene, stališča in predloge sklepov ter ukrepov v dokončno odločitev.

Odbor sprejema ocene in oblikuje stališča ter predloge sklepov na svojih sejah, ki so sklepčne, če je na seji prisotna večina članov (več kot polovica). Odbor lahko sprejema ocene in oblikuje stališča ter predloge sklepov tudi, če ni sklepčen, za sprejem sklepov pa je potrebno zagotoviti njegovo sklepčnost. Odbor sprejema vse svoje odločitve praviloma soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, odbor odloči z navadno večino glasov prisotnih članov.

Glasovanje o sprejemu odločitev je javno.

8. člen

Seje odbora so javne, razen v primerih, ko se obravnavajo zaupni podatki in dokumenti družbe ter drugi dokumenti z oznako poslovne, uradne ali državne tajnosti. Javnost je izključena tudi, ko se tako odloči odbor iz drugih utemeljenih razlogov.

IV. SKLIC ODBORA IN POTEK SEJE

9. člen

Predsednik sklicuje odbor s pisnim vabilom praviloma vsaj 5 dni pred sejo.

Izjemoma lahko predsednik skliče sejo odbora tudi po telefonu ali z neposrednim ustnim obveščanjem članov in v krajšem roku, če temu ne nasprotuje več kot polovica tako povabljenih članov odbora.

10. člen

Predsednik odbora lahko na sejo povabi strokovnjake iz družbe ali izven nje, vodilno osebje, predstavnike sindikatov in druge osebe, ki bi po njegovem mnenju ali po mnenju večine članov odbora s svojim sodelovanjem lahko pripomogle k večji strokovnosti sprejetih odločitev.

Osebam iz prvega odstavka se obvezno pošlje gradivo za ustrezno točko dnevnega reda.

11. člen

Predsednik odbora mora sklicati sejo, če to zahteva najmanj ena tretjina članov odbora, predsednik sveta delavcev, delavski direktor ali reprezentativni sindikat v družbi.

Če predsednik odbora ne skliče seje odbora, jo ima pravico sklicati predsednik sveta delavcev.

Predsednik odbora mora biti vabljen na vsako sejo sveta delavcev.

12. člen

Predsednik vodi sejo odbora tako, da imajo možnost povedati svoje stališče in izraziti svoje mnenje pred sprejemom odločitve vsi člani odbora in vse na sejo povabljene osebe. Predlog sklepa lahko da na glasovanje šele, ko oceni, da so obravnavana vprašanja dovolj razčiščena za odločanje.

Predsednik odbora lahko pred odločanjem zahteva, da se za čas glasovanja vse osebe, ki niso člani odbora, začasno umaknejo s seje.

Posamezni član odbora je lahko na lastno željo ali po sklepu odbora izločen pri glasovanju o določenih zadevah, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

13. člen

O poteku seje se piše zapisnik. Zapisnikarja na predlog predsednika določi odbor na seji. Seje se lahko tudi snemajo na magnetofonski trak.

Zapisnik vsebuje:

• datum, čas in kraj seje ter udeležence,

• sprejeti dnevni red seje,

• kratke povzetke razprav o posameznih točkah dnevnega reda,

• sprejete odločitve in izid glasovanja, če ni bilo mogoče doseči soglasja,

• ločena mnenja, ki se na zahtevo posameznega člana izrecno zapišejo,

• datum sestave zapisnika.

Zapisnik podpišeta predsednik odbora oz. predsedujoči seje ter zapisnikar, potrdi pa ga odbor na naslednji seji.

14. člen

Zapisnik prejmejo vsi člani odbora, predsednik sveta delavcev in posebej vabljene osebe, ki so sodelovale na seji odbora.

V. PRISTOJNOSTI ODBORA

15. člen

Pristojnosti odbora se nanašajo na obravnavo vprašanj, ki zadevajo področje varnosti in zdravja pri delu in so omejene s pristojnostmi sveta delavcev ter drugih delavskih predstavništev na tem področju, ki jim jih zagotavljajo mednarodni pravni viri (konvencije, pogodbe, smernice EU) in domači pravni viri (ustava, zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, zakon o varnosti in zdravju pri delu ter na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi, predpisi s področja delovnih razmerij, predpisi s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja, predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter kolektivne pogodbe in splošni akti delodajalca).

16. člen

Odbor opravlja predvsem naslednje naloge:

• nadzoruje izvajanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnega in zdravega dela,

• sodeluje z delodajalcem oz. njegovimi predstavniki (strokovnimi službami...), s katerimi se mora o vseh vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, posvetovati ter pripravljati predloge za soodločanje v skladu z ZSDU in ZVZD,

• sodeluje pri razvijanju celovite varnostne politike v družbi, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter ostale dejavnike delovnega okolja,

• obravnava predloge, pripombe in druge informacije delavcev, ki se nanašajo na vprašanja varnosti in zdravja pri delu,

• daje pobude in predloge za izvedbo ukrepov, katerih namen je varovanje življenja, zdravja in delovne zmožnosti delavca, preprečevanje poškodb pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, ki so posledica dela oz. so z delom povezane,

• zahteva oz. svetu delavcev posreduje zahtevo za inšpekcijsko nadzorstvo inšpekcije za delo, kadar meni, da delodajalec ni zagotovil varnostnih ukrepov.

Odbor ima pravico do obveščenosti in do vpogleda v vse podatke, pomembne za njegovo delo, omogočeni pa mu morajo biti tudi razgovori z delavci in opravljanje potrebnih anket ter inšpekcijskih pregledov.

17. člen

Odbor izvaja svoje aktivnosti zlasti na naslednji način:

• določi glavna področja dela in izmed svojih članov imenuje njihove nosilce,

• organizira, izvaja ali omogoči usposabljanje članov odbora za čimbolj strokovno in učinkovito delo,

• izvaja razgovore, intervjuje in ankete z delavci ter pridobiva poročila strokovnih delavcev oz. služb in na podlagi zbranih informacij oblikuje ocene, stališča in predloge sklepov ter ukrepov, ki jih posreduje svetu delavcev v dokončno odločitev,

• izdeluje letno poročilo o svojem delu in problemih ter predlaganih ukrepih za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu,

• izdeluje letni program svojega dela,

• zagotavlja popolno informiranost in usklajenost svojega delovanja s svetom delavcev in ostalimi delavskimi predstavništvi v družbi,

• sodeluje s sekcijo za varnost in zdravje pri delu pri Združenju svetov delavcev slovenskih podjetij, ki zagotavlja tekočo strokovno pomoč, organizira potrebna izobraževanja s tega področja ter razvija nove oblike in metode dela odborov za varnost in zdravje pri delu v praksi.

VI. ODGOVORNOST ČLANOV ODBORA

18. člen

Člani odbora so za svoje delo odgovorni svetu delavcev, ki jih je tudi imenoval v odbor. Odbor enkrat letno svetu delavcev posreduje letni program in poročilo o svojem delu ter stanju in problemih na področju varnosti in zdravja pri delu v družbi. Sklep o sprejemu programa in poročila sprejme svet delavcev na svoji seji, na kateri tudi širše oceni razvoj celovite varnostne politike v družbi, ki vključuje tudi tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter ostale dejavnike delovnega okolja.

VII. KONČNE DOLOČBE

19. člen

Ta poslovnik se sprejme z večino glasov vseh članov sveta delavcev in začne veljati takoj, ko je sprejet.

Spremembe in dopolnitve tega poslovnika se sprejemajo na enak način kot poslovnik.

Kraj in datum:

Predsednik sveta delavcev: