Predstavniki delavcev v nadzornih svetih majhnih družb

Če ima družba nadzorni svet, imajo delavci po splošnih določbah 78. in 79. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) pravico vanj izvoliti najmanj eno tretjino do največ eno polovico svojih predstavnikov, in sicer ne glede na konkretno pravno organizacijsko obliko družbe (delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo itd.). Vendar pa ta zakonska obveznost ne velja za majhne družbe, ki po 84. a členu ZSDU niso zavezane k uporabi omenjenih določil o delavskih predstavnikih v organih družbe (lahko pa takšna predstavništva določijo na prostovoljni podlagi s svojim statutom oziroma družbeno pogodbo).

Majhne družbe so v določbi 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v primerjavi z mikro družbami opredeljene takole:

»(2) Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,

- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov, in

- vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov.

(3) Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po prejšnjem odstavku, in ki izpolnjuje dve od teh meril:

- povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,

- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 eurov, in

- vrednost aktive ne presega 3.650.000 eurov.«

Odgovor na vaše vprašanje je torej v celoti odvisen od tega, v katero kategorijo velikosti sodi konkretna družba na podlagi zgoraj citiranih določb ZGD-1. Po kriteriju števila zaposlenih bi vsekakor sodila med majhne družbe, treba pa je za vsak primer preveriti še ostala dva relevantna kriterija (višina čistih prihodkov in vrednost aktive).

Velja pa opozoriti, da nadzorni svet v družbah z omejeno odgovornostjo, tudi v večjih, po zakonu tudi sicer ni obvezen organ. V teh družbah se omenjeni organ lahko (ali pa ne) oblikuje z družbeno pogodbo.