Postopek v primeru prenehanja mandata članu sveta delavcev

V primeru predvidenega prenehanja delovnega razmerja članu sveta delavcev ni potrebno izvesti postopka odstopa člana s funkcije, ampak mu mandat kot članu sveta delavcev po določbi 46. člena ZSDU preneha samodejno, in sicer z dnem prenehanja delovnega razmerja. V tem primeru zadostuje ustrezen ugotovitveni sklep sveta delavcev, s katerim se ugotovi omenjeno dejstvo. Istočasno pa mora svet delavcev skladno z določbo prvega odstavka 47. člena ZSDU (prav tako z ustreznim ugotovitvenim sklepom) nadomestiti konkretnega člana sveta delavcev, ki mu je prenehal mandat, s kandidatom, ki je med neizvoljenimi kandidati na volitvah dobil največ glasov. Če sta dva kandidata za člana sveta delavcev na volitvah dobila enako število glasov postane nadomestni član sveta delavcev tisti kandidat, ki ima daljšo delovno dobo v družbi.

Če pa član sveta delavcev, ki mu bo prenehalo delovno razmerje, kljub zgoraj povedanemu pred tem uradno, to je s pisno izjavo, poda svojo odstop iz sveta delavcev, pa naj svet delavcev ta odstop le sprejme s posebnim sklepom. Z dnem, ko svet delavcev sprejme pisno izjavo o odstopu, je po določbi 2. odstavka 46. člena ZSDU odstop veljaven. Tudi v tem primeru je potrebno v nadaljevanju nadomestiti manjkajočega člana sveta delavcev na zgoraj opisani način.

Če so bile volitve v svet delavcev izvedene na podlagi t.i. zaprte kandidatne liste in ni na voljo neizvoljenih kandidatov, ki bi nadomestili manjkajočega člana, pa mora svet delavcev oceniti ali je potrebno izvesti nadomestne volitve. Nadomestne volitve so skladno z določbo 2. odstavka 47. člena ZSDU sicer obvezne le v primeru, če pred potekom mandatne dobe iz kakršnega koli razloga preneha mandat več kot tretjini članov sveta delavcev in jih ni mogoče nadomestiti po opisanem postopku. Zlasti v primerih, ko je svet delavcev sestavljen v skladu z določbo 28. člena ZSDU (predstavniki organizacijskih enot ali posebnih skupin delavcev), pa je nadomestne volitve smiselno izvesti v vsakem primeru, ko posamezna organizacijska enota ali posebna skupina delavcev ostane brez svojega predstavnika v svetu delavcev. Le na ta način je namreč mogoče ohraniti želeno strukturo sveta delavcev, ki naj bi odražala organizacijsko strukturo družbe oziroma strukturo zaposlenih v družbi.