Posredovanje pisnih gradiv nadzornega sveta članom svet delavcev

Eden od članov sveta delavcev je že nekajkrat postavil izrecno zahtevo, da sva predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu dolžna članom sveta delavcev posredovati vsa gradiva nadzornega sveta v pisni obliki (npr. fotokopija po pošti) pred obravnavo na seji nadzornega sveta? Ali to drži? Kot člana nadzornega sveta, ki predstavljava zaposlene, se čutiva dolžna člane sveta delavcev na sejah sveta delavcev objektivno obveščati o vsebini planiranih sej nadzornega sveta ter zastopati interese zaposlenih na sejah nadzornega sveta, nato pa na sejah sveta delavcev tudi ustno poročati o vsebini in sklepih sej nadzornega sveta, medtem ko gradiv za seje nadzornega sveta po najinem mnenju nisva dolžna nikomur posredovati v pisni obliki.

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, pa tudi noben drug predpis takšne dolžnosti članov nadzornega sveta – predstavnikov delavcev v nadzornem svetu zagotovo ne določa, tako da morebitnih tovrstnih zahtev ni mogoče utemeljevati z veljavnimi predpisi.

Načeloma pa seveda velja, da o ravnanju z gradivi za svoje seje vedno lahko odloča le organ, za čigar gradiva gre. V tem primeru je to nadzorni svet, tako da o tem vprašanju ne more odločati noben njegov član (npr. delavski predstavnik) samostojno, prav tako oziroma še manj pa lahko o tem odloča svet delavcev. Ne nazadnje so lahko nekatera gradiva ali podatki v teh gradivih (in zapisnikih) tudi zaupne narave in jih je prepovedano razmnoževati. Zato je morebitno razmnoževanje gradiv nadzornega sveta, ki je bilo posredovano članom, dovoljeno samo z izrecnim dovoljenjem nadzornega sveta, če ni z njegovim poslovnikom drugače določeno.

Dolžnost predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, da pred sejami nadzornega sveta pridobijo morebitna stališča in usmeritve sveta delavcev za sodelovanje pri odločanju v nadzornem svetu, po sejah pa svetu delavcev poročajo o sprejetih odločitvah tega organa, iz zgoraj navedenih razlogov ne more kar samoumevno vključevati tudi dolžnosti, da vsakemu članu sveta delavcev omogočijo tudi predhoden dostop do originalnega gradiva nadzornega sveta oziroma zagotovijo kopije le-tega. Svet delavcev namreč lahko oblikuje stališča in usmeritve tudi na podlagi ustne obrazložitve predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, kajti treba se je zavedati načelne razlike med »stališči in usmeritvami« ter »sklepi«. O vprašanjih, o katerih nek organ odloča, je seveda možno z vso pravico zahtevati predhodno pisno gradivo. Vendar pa svet delavcev glede vprašanj z dnevnega reda nadzornega sveta ne odloča, ampak le oblikuje stališča in usmeritve za delo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, ki sicer v tem smislu tudi nimajo imperativnega mandata. Zato nima nobene pravne podlage v ta namen zahtevati predhodno posredovanje pisnih gradiv nadzornega sveta. Gradiva za seje nadzornega sveta morajo obvezno prejeti le člani nadzornega sveta, vsi drugi pa le z njegovim morebitnim izrecnim dovoljenjem.

Svet delavcev torej nima nobene pravice zahtevati od predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, da članom sveta delavcev kar »a priori« in v vseh primerih zagotovijo gradiva nadzornega sveta v pisni obliki. S takšno zahtevo bi jih namreč silil v položaj, ko bi morali celo neposredno kršiti dolžnosti, ki izvirajo iz njihovega članstva v nadzornem svetu.

Po drugi strani pa seveda tudi ni videti razloga, da posamezna pomembnejša gradiva za seje nadzornega sveta, če niso označena kot poslovna skrivnost, ne bi bila v primeru potrebe dostopna tudi za potrebe predhodnega oblikovanja stališč v svetu delavcev do konkretnih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu nadzornega sveta. Če bi svet delavcev v določenih primerih torej vendarle želel predhodno dobiti konkretna gradiva za sejo nadzornega sveta v pisni obliki, si mora v ta namen pravočasno priskrbeti dovoljenje predsednika nadzornega sveta za razmnoževanje konkretnih gradiv.