Pomen rokov v kandidacijskem postopku za izvolitev članov nadzornega sveta

Svet delavcev je v podjetju, ki deluje na različnih lokacijah, razpisal kandidacijski postopek za izvolitev predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, kajti poleg sindikatov in članov sveta delavcev ima kandidate za to funkcijo pravico predlagati tudi določeno število delavcev s podpisi. V razpisu je bil določen datum začetka (tri dni po seji sveta delavcev) in datum zaključka štirinajstdnevnega roka za vlaganje kandidatur. Eden izmed članov sveta delavcev, ki je odhajal na daljšo službeno pot, je iz tega razloga predlog kandidata (ta je bil kasneje tudi izvoljen) poslal po pošti že pred uradnim začetkom, torej izven razpisnega roka. Ali je treba zato kandidacijski postopek razveljaviti in ponoviti? Kako je z glasovanjem po pošti – ali lahko članica sveta delavcev, ki je na porodniškem dopustu, glasuje po pošti?

Kandidacijski postopek (pa tudi vse druge odločitve sveta delavcev) je potrebno razveljaviti in ponoviti le v primerih, ko gre za bistveno kršitev formalnih procesnih pravil, ki bi utegnile vplivati na končni izid postopka oziroma določene odločitve. V danem primeru po našem mnenju niti približno ne gre za tovrstno kršitev postopka, tako da bi bilo ponavljanje postopka bolj ali manj le izgubljanje dragocenega časa in energije.

Svet delavcev je v konkretnem primeru moral posebej določiti tudi datum začetka (ne samo datum zaključka) roka za predlaganje kandidatov izključno zato, ker je zaradi dislociranosti posameznih organizacijskih enot v podjetju sicer nemogoče zagotoviti, da bi bil razpis kandidacijskega postopka na vseh oglasnih deskah objavljen na isti dan, zaradi česar bi bil lahko vprašljiv tudi datum zaključka razpisa. Če svet delavcev ne bi ravnal tako, bi se namreč v praksi lahko zgodilo, da bi se predpisani »štirinajstdnevni rok« za vložitev kandidatur v različnih enotah (začel in) končal različno, kar pa je seveda nedopustno. Samo iz tega razloga je tudi lahko prišlo do situacije, ko je bila ena od kandidatur zaradi objektivnih razlogov vložena celo prej, preden je uradno začel teči kandidacijski rok.

Za pravilnost samega kandidacijskega postopka je bistvenega pomena le datum, s katerim je možnost vlaganja pravnoveljavnih kandidatur zaključena. Prav nobenega razloga pa ni za oporekanje pravne veljavnosti kandidaturam, vloženim pred tem datumom (vendar po sprejetju sklepa sveta delavcev o razpisu kandidacijskega postopka), kajti datum uradnega začetka teka kandidacijskega roka je bil kot rečeno posebej določen le zaradi prej navedenih razlogov, medtem ko sam po sebi nima nobenega globljega ozadja ali pomena. Drugače je kot vemo običajno, da rok za vlaganje kandidatur začne teči že z naslednjim dnem od dneva, ko je svet delavcev sprejel sklep o razpisu kandidacijskega postopka (če ga je seveda objektivno možno takoj tudi objaviti). V konkretnem primeru je predlog kandidata vložila članica sveta delavcev, ki je vedela, da je bil kandidacijski postopek že razpisan, kar še dodatno govori v prid nesmiselnosti morebitnega razveljavljanja postopka iz formalnih razlogov.

Na podlagi povedanega menimo, da svet delavcev lahko nadaljuje s postopkom volitev predstavnika delavcev v nadzornem svetu.

Kar zadeva vprašanje formalne dopustnosti volitev po pošti za opravičeno (zaradi porodniškega dopusta) odsotno članico sveta delavcev, pa je po našem mnenju bistveno predvsem vprašanje, ali so s poslovnikom sveta delavcev predvidene javne ali tajne volitve. Če so določene tajne volitve, je ključnega pomena za odgovor na postavljeno vprašanje dejstvo, da v danem primeru z glasovanjem po pošti ne bi bilo mogoče zagotoviti tajnosti glasovanja konkretne članice sveta delavcev. Kolikor pa so s poslovnikom predvidene javne volitve, pa zoper morebitno glasovanje po pošti ni videti utemeljenih razlogov. Seveda pa mora biti tak način glasovanja v poslovniku posebej urejen.