Pogojna ureditev delavskega direktorja v statutu družbe

Dopolnitev v predlaganem smislu je pravno brezpredmetna in je zato nima smisla uvrščati v statut. Verjetno predlagatelji računajo s tem, da bo kmalu prišlo do spremembe ZSDU (zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju), ki naj bi drugače uredila funkcijo delavskega direktorja (v smislu "kadrovskega" direktorja) in se želijo s takšno dopolnitvijo statuta izogniti ponovnemu spreminjanju statuta, kar pa je zgrešeno razmišljanje. Funkcije delavskega direktorja že sicer ni potrebno posebej urejati v statutu, poleg tega pa morebitna sprememba zakona ne bo avtomatično pomenila tudi nujne spremembe veljavne koncepcije te funkcije znotraj posameznih podjetij.

Eno temeljnih načel, na katerih temelji ZSDU, je "načelo zakonskega minimuma in avtonomne dograditve participativnih razmerij". Zato skorajda nima kogentnih norm v pravem pomenu besede, ampak so kogentnega značaja le norme, s katerimi se določajo minimumi participacijskih pravic, ki pa jih je na podlagi generalnih norm 1. in 2. odst. 5. člena ZSDU mogoče z avtonomnimi pravnimi akti v podjetjih vedno poljubno širiti in prilagajati konkretnim razmeram znotraj posameznih podjetij.

Iz teh razlogov tudi morebitna sprememba določil ZSDU o delavskem direktorju, s katero se v danem primeru očitno špekulira, ne bo prejudicirala avtonomne ureditve tega instituta znotraj podjetij, kar pomeni, da je predlagana dopolnitev brezpredmetna. Če pride do morebitnega dejanskega nasprotja med določili statuta in zakona, pa je že po splošnih pravilih jasno, da je zakon močnejši pravni akt in je treba uporabljati njegove določbe. Tudi s tega vidika torej takšne določbe nima nobenega pravega smisla pisati v statut.