Plača poklicnih članov sveta delavcev

Določba 3. odstavka 64. člena ZSDU o plači poklicnih članov sveta delavcev je nejasna in iz nje ni razvidno:

- ali se kot “plača, ki jo prejemajo zaposleni v družbi z enako izobrazbo”, šteje izhodiščna ali povprečna plača za ustrezen tarifni razred;

- ali se v povprečje plač za enako izobrazbo (če gre npr. za visoko izobrazbo) štejejo tudi plače delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Kako torej šteti kot osnovo za določitev plače poklicnega člana sveta delavcev po omenjeni določbi ZSDU?

Ni sporno, da izračun plače profesionalnega člana sveta delavcev, če se le-ta odloči za “plačo, ki jo prejemajo zaposleni z enako izobrazbo”, lahko temelji le na povprečju teh plač. Teoretično sicer obstaja tudi možnost, da bi s prej omenjenim pojmom (v navednicah) razumeli izhodiščno plačo za ustrezen tarifni razred, vendar pa bi takšna razlaga pomenila logični nesmisel. Izhodiščna plača je namreč najnižja možna osnovna plača za določen tarifni razred in v nobenem primeru za profesionalnega člana sveta delavcev ne more biti ugodnejša od tiste, ki jo je prejemal pred nastopom funkcije.

Poleg tega pravni pojem “plača” obsega tako osnovno plačo kot tudi del plače iz naslova delovne uspešnosti in razne dodatke.

S pojmom “zaposleni” razumemo vse osebe, ki imajo sklenjeno delovno razmerje s podjetjem, in sicer ne glede na njihov status in funkcije v delovnem procesu. V primerih, ko zakon (ZSDU) dejansko skuša ločeno obravnavati posamezne kategorije zaposlenih, pa izrecno uporablja dva diferencirana pojma in govori ali o “delavcih” (pretežna večina vseh določil zakona) ali posebej o ”delavcih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” (12. člen).

V določbi 64. člena je uporabljen splošen pojem “zaposleni”, ki ga kot rečeno ni mogoče tolmačiti drugače, kot smo navedli zgoraj. Tudi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi so s podjetjem v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zato je jasno, da tudi njihove plače sodijo v isto kategorijo kot plače ostalih delavcev. Ne nazadnje jih nihče nikoli (v nobenih statistikah) ne prikazuje in obravnava ločeno in ni videti razloga, da bi tako ravnali v primeru, ko iščemo pravilno razlago določbe 64. člena ZSDU glede plače profesionalnih članov sveta delavcev.

Edino logično izjemo lahko predstavljajo plače članov uprave, katerih razmerje s podjetjem temelji na drugačni pogodbi kot je klasična delovnopravna pogodba o zaposlitvi. Gre za pogodbo po 259. členu zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Pri izračunu obravnavanih povprečij je torej mogoče izvzeti le plače članov uprave, ne pa plač ostalih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.