Odvzem dopusta delavskim predstavnikom v nadzornem svetu

Vodstvo podjetja že od samega začetka delavskim predstavnikom v nadzornem svetu odreka pravico do sejnin in drugih nagrad za delo (udeležba pri dobičku), ki se sicer priznavajo zunanjim predstavnikom delničarjev v tem organu. V zadnjem času pa so nam začeli odtegovati tudi del dopusta za čas, prebit na sejah nadzornega sveta. Ali obstaja zakonska podlaga za takšno početje?

Podobno pomanjkljivost ZSDU kot v primeru vprašanja sredstev za izobraževanje ugotavljamo tudi glede ureditve vprašanja materialnih in drugih pogojev za delovanje predstavnikov delavcev v nadzornih svetih. Tudi tega vprašanja ZSDU namreč ne ureja izrecno, zaradi česar so v praksi vse pogostejši primeri, ko se predstavnikom delavcev v nadzornih svetih odreka pravica do običajnih sejnin in nagrad za delo, ki se sicer brez problemov priznavajo "zunanjim" članom NS, ali ko se jim poskuša celo odvzemati letni dopust na račun ur, prebitih na sejah NS ipd.

Nadzorni svet je enoten organ, v katerem so tako predstavniki delničarjev kot tudi predstavniki delavcev v vseh pogledih (torej tako pri pravicah, kot tudi pri obveznostih in odgovornostih) enakopravni člani.

Sejnine, ki jih prejemajo člani NS, so po svoji pravni naravi predvsem nagrada za delo (priprava na sejo, študij gradiva, sodelovanje na seji, konzultacije itd.), zaradi česar ni videti tehtnih razlogov za morebitno drugačno obravnavanje notranjih in zunanjih članov NS glede pravice do plačila sejnine.

Nadomestilo plače za čas sodelovanja na sejah NS je vsem članom pravno gledano dolžna kriti družba, v kateri NS deluje. Družba je torej dolžna za zunanje člane svojega NS povrniti morebitno nadomestilo plače tistim družbam, v katerih so le-ti v delovnem razmerju (če dobi ustrezen reparacijski zahtevek). Prav tako in po isti logiki je dolžna kriti nadomestilo plače svojim notranjim članom (predvsem predstavnikom delavcev). Prav nobene pravne osnove pa

ni, da se slednjim za čas sodelovanja na sejah NS odteguje njihov letni dopust. Sodelovanje v NS je namreč nesporno interes družbe in ne interes posameznega člana.

Tudi plačilo za članstvo in delo v NS po 276. členu zakona o gospodarskih družbah (v obliki udeležbe pri dobičku ali v fiksnem znesku) pripada vsem zunanjim in notranjim članom enako, kajti tudi njihova materialna in moralna odgovornost iz naslova članstva v NS je popolnoma enaka.

Glede na že omenjene primere, ko se v praksi poskuša brez sleherne pravne podlage predstavnike delavcev v NS tudi v materialnem pogledu tretirati diskriminatorno v primerjavi s predstavniki delničarjev v istem organu, bi tudi tovrstne dileme kazalo posebej urediti s participacijskimi dogovori znotraj podjetij. Zakon namreč ne ureja posebej tudi drugih pogojev za delo predstavnikov delavcev v NS, kot npr. pravica do izobraževanja, možnost angažiranja zunanjih strokovnjakov itd., čeprav so lahko ključnega pomena za njihovo uspešno delo.