Način sklica skupnega posvetovanja

Smisel skupnega posvetovanja med svetom delavcev in vodstvom po določilih 91. do 94. člena ZSDU je »prizadevanje uprave za uskladitev stališč« s svetom delavcev pred sprejemom določene odločitve o kadrovskih in statusnih vprašanjih (92. člen ZSDU), kar pomeni, da mora svet delavcev priti na takšno skupno posvetovanje z že izdelanimi stališči do določenega vprašanja. V ta namen ZSDU že v 2. odstavku 91. člena izrecno zahteva, da mora delodajalec potrebne informacije svetu delavcev posredovati najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje pa mora biti najmanj 15. dni pred sprejemom konkretne odločitve.

Če torej uprava v zgoraj navedenem roku svetu delavcev ni posredovala potrebnih celovitih informacij o problematiki, ki naj bi bila predmet skupnega posvetovanja, skupno posvetovanje v smislu ZSDU ne more biti izvedeno. Svet delavcev ima v tem primeru na razpolago dve možnosti, in sicer:

• od uprave lahko naknadno zahteva potrebne informacije in po potrebi tudi podaljšanje predvidenih rokov za izvedbo skupnega posvetovanja,

• že sklicano skupno sejo se lahko tretira zgolj kot informiranje sveta delavcev s strani uprave, »pravo« skupno posvetovanje pa se skliče po preteku 15 dni s tem, da medtem svet delavcev skliče še eno svojo sejo zaradi oblikovanja jasnih stališč za skupno posvetovanje.

In še nekaj. Zakon pravi, da mora delodajalec »zahtevati«, ne »sklicati« skupnega posvetovanja s svetom delavcev. Iz dikcije zakona je torej moč sklepati, da uprava ne more kar enostransko sklicati skupnega posvetovanja mimo predsednika sveta delavcev, ampak naj bi predsednik uprave in predsednik sveta delavcev takšno skupno posvetovanje načrtovala in sklicala skupaj, in sicer tako po vsebini kot rokovno. Le na ta način je namreč mogoče vse skupaj ustrezno pripraviti, tako da se doseže pravi smisel skupnega posvetovanja.