Kdo in kako vloži »veto« na odločitev vodstva

Kot prvo je treba poudariti, da po zakonu svet delavcev nima pravice »veta« v pravem pomenu besede (dokončna prepoved izvršitve določene odločitve), ampak ima v zakonsko določenih primerih le pravico do začasnega zadržanja odločitve delodajalca, pri čemer mora po določbi 1. odstavka 98. člena ZSDU istočasno sprožiti tudi postopek za razreševanje medsebojnega spora. Ta pravica gre seveda svetu delavcev kot organu in je zato ne more sprejeti kar predsednik sveta delavcev samostojno, ampak je potreben ustrezen sklep sveta delavcev.

Sklep sveta delavcev v smislu določbe 98. člena ZSDU mora biti torej v bistvu sestavljen iz dveh delov, in sicer:

a) odločitev o začasnem zadržanju odločitve uprave z obrazložitvijo (razlog za zadržanje je lahko bodisi kršitev dolžnosti predhodnega obveščanja sveta delavcev, bodisi kršitev določil o obveznosti izvedbe predhodnega posvetovanja s svetom delavcev);

b) predlog za začetek arbitražnega postopka v smislu določbe 102. člena ZSDU z obrazložitvijo, s katerim mora svet delavcev že imenovati tudi svojega arbitra.

Sklep se v pisni obliki posreduje upravi, ki v tem primeru ne sme izvršiti svoje odločitve, dokler o spornem vprašanju ne odloči arbitraža.

Rok za vložitev sklepa o zadržanju odločitve delodajalca ni posebej predpisan. To pomeni, da lahko svet delavcev takšen sklep sprejme kadarkoli, ko pač izve za sprejetje sporne odločitve, vse dokler odločitev še ni realizirana. Če je sporna odločitev že izvršena, preden je svet delavcev zanjo sploh izvedel, pa seveda zadržanje ne pride več v poštev, ampak lahko svet delavcev uporabi le še zakonsko predvidene sankcije za kršitev soupravljalskih pravic (npr. prijava sodniku za prekrške, ovadba za kaznivo dejanje ipd.).