Ergonomska študija delovnih mest

1.

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju: ZSDU) v določbah 58., 59. in 60. ureja ustanovitev, sestavo, pristojnosti in način dela odborov sveta delavcev, ki jih le-ta lahko ustanovi za obravnavo posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti. Na osnovi teh določb lahko svet delavcev ustanovi tudi odbor za varnost in zdravje pri delu in mu s poslovnikom določi pristojnosti. O ustanovitvi odbora, njegovi sestavi in pristojnosti svet delavcev obvesti tudi upravo družbe. Odbor za varnost in zdravje pri delu torej lahko obravnava samo tista vprašanja v podjetju, ki zadevajo področje varnosti in zdravja pri delu, o svojih zaključkih ter predlogih pa mora obvestiti svet delavcev, ki o tem sprejme končno odločitev. Tako pristojnosti odbora nikakor ne morejo biti širše od pristojnosti samega sveta delavcev, kateremu je za svoje delo tudi v celoti odgovoren.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju: ZVZD), ki je harmoniziran s pravnim redom Evropske unije, pa v slovenskih podjetjih, kot ključni element novega sistema varnosti in zdravja pri delu, izpostavlja delavsko soupravljanje, ki lahko k prizadevanjem za ustrezne pogoje dela in varovanje zdravja pritegne vse zaposlene, še zlasti njihove predstavnike – svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu (slednje velja za tista podjetja, v katerih nimajo organiziranega sveta delavcev). Čeprav je ZVZD delavcem oz. njihovim predstavnikom dodelil zelo pomemben del pravic in dolžnosti v zvezi z varnim in zdravim delom, je hkrati tudi popolnoma jasno opredelil izključno odgovornost delodajalca za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Na tej osnovi torej ni predvideno, da bi svet delavcev oz. delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu izvajal kakršnekoli samostojne ukrepe na tem področju, pač pa ZVZD (glej določbo 10.) in ZSDU (glej določbo 95.) določata obveznost medsebojnega obveščanja (med delodajalcem in delavci oz. njihovimi predstavniki), skupnega posvetovanja in soodločanja o vprašanjih, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu.

Zato tudi v obravnavanem primeru priporočamo, da se svet delavcev obrne na delodajalca in mu prenese pobudo za izdelavo ergonomske študije ter podatke o osebah, ki bodo zastopale interese delavcev ter sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti in ocenjevanju tveganja.

2.

Strokovni delavec za opravljanje nalog varnosti pri delu (varnostni inženir) v skladu z določbo 19. ZVZD opravlja strokovne naloge zlasti tako, da izdeluje strokovne podlage, opravlja periodične preglede in preiskave, opravlja notranji nadzor, izdeluje navodila, spremlja stanje na tem področju, pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev ter svetuje delodajalcu. Strokovni delavec je za izvajanje strokovnih nalog varnosti pri delu neposredno odgovoren delodajalcu. Strokovni delavec torej lahko predlaga in svetuje delodajalcu sprejem različnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, med katere lahko sodi tudi obravnavana ergonomska študija.