Ena družba - en svet delavcev

Strogo formalnopravno gledano lahko svet delavcev opravlja svoje funkcije samo znotraj enega podjetja kot pravne osebe. Če se torej ustanavlja novo (invalidsko) podjetje kot samostojna pravna oseba, bi morali delavci tega podjetja, ne gele na to kdo je njegov lastnik, izvoliti svoj svet delavcev.

 Obstajajo pa v praksi znotraj nekaterih koncernov tudi primeri, ko so se ob soglasju vseh poslovodstev dogovorili za skupen svet delavcev, ki opravlja svoje delavskozastopniške funkcije v več družbah (opomba: pri tem pa ne gre za t.i. svet delavcev kapitalsko povezanih družb v smislu določil 73. do 77. člena ZSDU). Ta rešitev pa seveda v praksi zdrži le ob popolnem poprejšnjem soglasju vseh ključnih faktorjev v teh podjetjih (poslovodstva, sindikati, svet delavcev), torej po načelu "če ni tožnika, ni sodnika". Brez tega se namreč lahko kadarkoli odpre vprašanje legitimnosti takšnega sveta delavcev.

 Načeloma naj bi torej, kot rečeno, vsaka družba imela svoj svet delavcev. Le takšna rešitev lahko zdrži tudi morebitno pravno presojo.

Povsem drugo pa je vprašanje "prehodnega" obdobja. V času, dokler ni izvoljen nov svet delavcev v "izločenem" podjetju, če so vanj premeščeni delavci prvotnega podjetja, lako prvotni svet delavcev (do konca svojega mandata) polnopravno izvaja svojo delavskopredstavniško funkcijo tudi v novonastalem podjetju, kajti izvoljen je bil tudi kot predstavnik teh delavcev. Svet delavcev je namreč delavsko predstavništvo v družbah, ne organ upravljanja teh družb. Zato morebitne statusne spremembe tekom njegovega mandata ne vplivajo na njegovo pravico zastopati interese vseh delavcev, ki so ga izvolili.