Dopolnilne zahteve za odpoklic članov sveta delavcev

Skupina delavcev je podala zahtevo za odpoklic več članov sveta delavcev. V zahtevi je navedla razloge za odpoklic za vsakega člana posebej, priložen pa je bil tudi seznam delavcev – predlagateljev (ime in priimek, delovno mesto) s podpisi. Volilna komisija pa je zahtevala dopolnitev vloge (zahteve), in sicer z naslovi točnega bivališča, poleg tega pa naj bi predlagatelji določili še vodjo skupine, s katerim bo volilna komisija lahko kontaktirala. To zahtevo je volilna komisija naslovila kar na predsednika sveta delavcev. Zanima nas ali lahko volilna komisija zahteva še te podatke, in ali mora skupina delavcev imenovati vodjo ki kontaktira z volilno komisijo.

Kaj naj kot svet delavcev storimo v treh dneh, ko moramo dopolniti našo zahtevo, saj se nam zdijo te dodatne zahteve popolnoma neutemeljene?

Ravnanje volilne komisije nima popolnoma nobene pravne podlage in svet delavcev, na katerega je naslovila svojo zahtevo, naj jo na to nemudoma opozori.

Kot prvo si volilna komisija ne more kar sama izmišljati takšnih ali drugačnih obveznih »prilog« k zahtevi za odpoklic člana sveta delavcev in na tej osnovi zahtevati njeno dopolnitev, tako kot je to storila v konkretnem primeru in s tem brez dvoma močno prekoračila svoje pristojnosti. Omenjena zahteva mora biti opremljena s smiselno enakimi prilogami kot zakon predvideva za kandidature članov sveta delavcev na predlog skupine delavcev (2. odst. 27. člena ZSDU), kar pomeni, da je potrebno v danem primeru priložiti podpise delavcev – predlagateljev. In prav ničesar drugega ne zahteva zakon, še najmanj pa podatke o bivališču delavcev – predlagateljev ter določitev »vodje skupine«, s katerim bi lahko volilna komisija kontaktirala. S skupino delavcev, ki je predlagala odpoklic članov sveta delavcev, volilna komisija neposredno nima kaj »kontaktirati«.

Kot drugo svet delavcev nima v postopkih za odpoklic posameznih svojih članov prav nobene funkcije, razen morda določitve datuma glasovanja o odpoklicu na podlagi obvestila volilne komisije o zakonitosti vložene zahteve (Opomba: To bi izhajalo iz strogo analogne uporabe določil ZSDU o volilnem postopku, vendar je verjetno bolj smotrno, da datum glasovanja razpiše kar volilna komisija sama. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do blokade razpisa glasovanja s strani sveta delavcev, katerega člani naj bi bili odpoklicani). Zato je v vprašanju omenjena zahteva volilne komisije, naslovljena na predsednika sveta delavcev, povsem brezpredmetna in tudi ne more imeti nobenih pravnih učinkov. Če svet delavcev na to zahtevo ne bo reagiral (v treh dneh), volilna komisija iz tega razloga ne bo mogla zavrniti oziroma zavreči zahteve za odpoklic. Če je namreč zahteva za odpoklic članov sveta delavcev vložena na podlagi zbranih podpisov, bi morala volilna komisija v smislu določbe 1. odstavka 31. člena ZSDU morebitno zahtevo za njeno dopolnitev javno objaviti v družbi (ne preko predsednika sveta delavcev).

Zaradi svojega napačnega ravnanja v zgoraj opisanem smislu je sedaj tudi volilna komisija že zamudila tridnevni rok, v katerem bi imela z javno objavo v družbi pravico zahtevati dopolnitev prejete zahteve za odpoklic članov sveta delavcev s podpisi. Zato je prisiljena ugotoviti, da je vložena zahteva za odpoklic zakonita in jo objaviti v smislu določbe 34. člena ZSDU. Kolikor bo volilna komisija ravnala drugače, pa bodo imeli predlagatelji zoper njen sklep pravico do pritožbe v 8 dneh.