Delavsko soupravljanje v d.o.o.

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ki ureja delavska predstavništva v nadzornih svetih, ne ločuje gospodarskih družb na tiste, ki po ZGD morajo oblikovati nadzorni svet in na tiste, v katerih ta organ ni zakonsko obvezen. Če je nadzorni svet določen s statutom (v d.d.) oziroma z družbeno pogodbo (v d.o.o.), mora biti v vsakem primeru oblikovan z upoštevanjem določbe 1. odstavka 79. člena ZSDU o obvezni najmanj enotretjinski zastopanosti predstavnikov delavcev.

Tako imenovani fakultativni nadzorni sveti v družbah z omejeno odgovornostjo imajo sicer lahko poleg nadzorne (ugotavljanje zakonitosti, pravilnosti in gospodarnosti posameznih odločitev poslovodje) tudi kake druge funkcije (npr. svetovalne, arbitražne, koordinacijske ipd), določene z družbeno pogodbo, vendar pa to ne vpliva na zakonsko zagotovljeno pravico delavcev, da vanje izvolijo svoje predstavnike. Pri tem niti ni pomembno kako se ti organi imenujejo, ampak je bistveno, da med drugim opravljajo tudi nadzor nad vodenjem poslovanja.

Dejstvo je namreč, da z družbeno pogodbo, ne glede na organizacijske in upravljalske specifike ter veliko avtonomijo družbenikov pri oblikovanju nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo v primerjavi z delniško družbo, ni mogoče izključiti ali omejiti veljavnosti kogentnih določil zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Tako široke avtonomije družbeniki pri urejanju sistema upravljanja družbe z omejeno odgovornostjo kljub vsemu nimajo. Ne nazadnje je poslovno bistvo uvajanja sistema delavske participacije pri upravljanju popolnoma enako v vseh oblikah gospodarskih družb. Zato je enak tudi namen zakonsko obligatorne ureditve delavskih predstavništev v njihovih nadzornih organih in prav nobenega tehtnega vsebinskega ali formalnopravnega razloga ni videti, da bi bilo mogoče to vprašanje v družbah z omejeno odgovornostjo pravno obravnavati drugače kot v delniških družbah.

Če se torej družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo odločijo z družbeno pogodbo ustanoviti nadzorni svet v takšni ali drugačni obliki, so dolžni glede njegove sestave upoštevati kogentno določbo 1. odstavka 79. člena ZSDU.

2.

Glede na načelo fakultativnosti kolektivnih oblik delavske participacije se delavci o oblikovanju sveta delavcev v družbi odločajo šele na zboru delavcev, kajti kolektivno sodelovanje pri upravljanju je njihova zakonska pravica, ne pa hkrati tudi dolžnost. Zbor delavcev zaradi izvolitve sveta delavcev lahko skličejo najmanj trije delavci ali v družbi zastopani reprezentativni sindikati. Če je sprejeta odločitev o oblikovanju sveta delavcev, zbor delavcev imenuje tudi volilno komisijo in razpiše volitve. Zato glede oblikovanja sveta delavcev delodajalec po zakonu nima nikakršnih obveznosti, razen da ne ovira ustreznih tovrstnih aktivnosti sindikatov ali samoiniciativno organiziranih delavcev v družbi.

3.

Če d.o.o. nima organiziranega nadzornega sveta, delavci neposredno na podlagi zakona pač ne morejo uresničevati pravice do sodelovanja v tem organu, ampak v družbi od delavskih predstavništev deluje samo svet delavcev z vsemi zakonskimi pristojnostmi. Če pa je v d.o.o. poleg skupščine oblikovan še kak drug organ (npr. upravni odbor ipd.), ki nima nadzornih funkcij, pa je možno s t.i. participacijskim dogovorom v družbi avtonomno določiti pravico delavcev, da izvolijo svoje predstavnike tudi v ta organ. Na ta način je mogoče nadgraditi zakonsko določen sistem delavske participacije v teh družbah in ponekod so se že odločili to možnost izkoristiti tudi v praksi.