Delavski direktor - (ne)združljivost funkcij

Zakon tega vprašanja sicer izrecno ne ureja, smiselna razlaga zakonskih določil pa vsekakor vodi v zaključek, da funkcija delavskega direktorja v dvotirnem sistemu upravljanja načeloma ni združljiva s funkcijo predsednika oz. namestnika predsednika sindikata ali sveta delavcev v družbi. Delavski direktor je namreč po ZSDU polnopravni član uprave, uprava pa je »sogovornik« v imenu delodajalca tako sindikatu kot svetu delavcev. Hkratno opravljanje obeh funkcij v isti osebi bi torej že po logiki stvari pomenilo očiten konflikt interesov. Pri urejanju določenih vprašanj na tej relaciji (zlasti v primeru kolektivnih pogajanj med upravo in sindikati) bi se moral delavski direktor verjetno iz tega razloga tudi sicer sploh izločiti.

V načelu pa povedano seveda v enaki meri velja tudi za predstavnika delavcev med izvršnimi direktorji v enotirnem sistemu upravljanja. Funkcije tekočega vodenja poslov namreč upravni odbori v enotirnem sistemu upravljanja običajno prenesejo na izvršne direktorje.

Glede nezdružljivosti funkcije člana sveta delavcev in delavskega direktorja kot enakopravnega člana poslovodstva pa velja dodatno opozoriti še na določbi 12. in 13. člena ZSDU, ki članom poslovodstva izrecno odreka aktivno in pasivno volilno pravico za svet delavcev. Nekdo, ki je član poslovodstva, torej tudi po zakonu ne more biti hkrati član sveta delavcev.

Če je torej predsednik oz. namestnik predsednika sindikata ali sveta delavcev imenovan za delavskega direktorja ali predstavnika delavcev med izvršnimi direktorji, bi moral po mojem mnenju s svoje prejšnje funkcije odstopiti.