Analiza uresničevanja "tekočih nalog" svetov delavcev

X. REDNI POSVET ZDRUŽENJA SVETOV DELAVCEV SLOVENSKIH PODJETIJ (Bled, 11.6.1999)

Med t.i. tekoče naloge svetov delavcev štejemo naloge, ki jih sveti delavcev izvajajo na podlagi pravic in pristojnosti iz 89. do 98. člena ZSDU, torej izvajanje: pravice do obveščenosti (89. člen), pravice do skupnega posvetovanja (91. do 94. člen), pravice soodločanja (95. in 96. člen) ter pravice začasnega zadržanja izvršitve odločitve delodajalca (98. člen). Pri tekočih nalogah gre v bistvu za "reaktivno" delovanje svetov delavcev, kar pomeni, da se sveti delavcev v tem primeru le odzivajo na določene poteze vodstev podjetij. Za razliko od tega govorimo o "proaktivnem" delovanju SD, kadar SD na lastno iniciativo sprožajo pobude, predloge in zahteve vodstvu za obravnavo določenih vprašanj v interesu delavcev.

Tako reaktivno kot proaktivno področje delovanja SD morata biti zajeta v njihovih programih dela. Za pripravo kvalitetnih programov lastnega dela pa morajo SD znati najprej temeljito analizirati učinkovitost svojega dosedanjega dela na enem in drugem področju.

Na posvetu ZSDSP so bila skozi razpravo oblikovana ključna vprašanja, na podlagi katerih lahko vsak SD temeljito analizira učinkovitost svojega delovanja na področju t.i. tekočih nalog. Opomnik vprašanj za takšno analizo objavljamo v nadaljevanju.

OPOMNIK

ZA ANALIZO URESNIČEVANJA ?TEKOČIH NALOG? SVETOV DELAVCEV V ZVEZI S PRIPRAVO PROGRAMA DELA

I.

Obveščanje sveta delavcev s strani vodstva (89. in 90. člen ZSDU):

Vprašaja za analizo:

 

1. Ali svet delavcev dobiva s strani vodstva podjetja informacije, ki so naštete v 89. členu ZSDU? Katere da in katerih ne?

 

1. Ali so s participacijskim dogovorom tudi natančneje razdelane posamezne zadeve iz 89. člena ZSDU oziroma določena tudi dodatna vprašanja, o katerih obstoji dolžnost informiranja sveta delavcev?

 

1. Ali vodstvo posreduje dolžne informacije na lastno pobudo, ali mora svet delavcev za posamezne informacije posebej prositi oziroma jih zahtevati?

 

1. Ali se pojavljajo težave v zvezi z interpretacijo 89. člena ZSDU glede vprašanja katere konkretne zadeve spadajo v dolžnost obveščanja in katere ne? Navedite konkretne primere, v katerih so se pojavile tovrstne dileme!

 

1. Ali vodstvo samoiniciativno posreduje svetu delavcev tudi druge poslovne informacije, čeprav niso izrecno navedene v zakonu ali participacijskem dogovoru?

 

1. Ali je svet delavcev že kdaj zahteval tudi druge informacije (izven 89. člena ZSDU) ali vpogled v dokumentacijo v smislu določbe 2. odstavka 89. člena ZSDU?

 

1. Ali ste s participacijskim ali drugim dogovorom z upravo precizirali ureditev vprašanja:

 

1. rokov za posredovanje posameznih kategorij informacij iz 89. člena ZSDU svetu delavcev (katere mesečno, katere četrtletno, polletno, letno, občasno itd.);
2. rokov za izvedbo predhodnega obveščanja v smislu določbe 90. člena ZSDU (npr. vsaj 8 dni pred sprejetjem odločitve);

 

1. rokov za posredovanje predhodnih pisnih gradiv?

 

8. Ali ste v podjetju uvedli prakso posebnih ?letnih poročil za zaposlene??

 

8. Kakšne oblike informiranja sveta delavcev s strani vodstva so uveljavljene v vaši praksi:

 

1. pisno

 

1. ustno

 

1. kombinirano?

Analizirajte prednosti in slabosti posameznih navedenih oblik informiranja!

 

10. Kdo in kako redno se s strani vodstva udeležuje sej sveta delavcev zaradi posredovanja dolžnih informacij?

 

10. Kakšna je kvaliteta oziroma primernost pisnih gradiv, ki jih vodstvo posreduje svetu delavcev (obseg, razumljivost, popolnost, relevantnost informacij)? Ali so gradiva pripravljena posebej za svet delavcev?

 

10. Kako se svet delavcev pripravi na ?informativno sejo v primerih, ko mu je že predhodno posredovano ustrezno gradivo (predhodna obravnava gradiva na pristojnem odboru, angažiranje zunanjih strokovnjakov za strokovno pripravo stališč, mnenj in predlogov itd.)?

 

10. Kako dosledno se v vaši praksi uresničuje določba 90. člena ZSDU, ki zahteva posredovanje določenih vrst informacij svetu delavcev pred sprejetjem posamezne poslovne odločitve in kaže na to, da naj informiranje sveta delavcev ne bi bilo samo sebi namen?

 

10. Kako svet delavcev reagira na podlagi dobljenih informacij:

 

1. jih sprejme na znanje in se s tem zadovolji,

 

1. temeljito prouči vsako dobljeno informacijo z vidika interesov zaposlenih, po

 

1. potrebi zahteva dopolnilne informacije in v zvezi z vsako informacijo oblikuje tudi

 

1. svoje nedvoumno stališče (pripomba, predlog, mnenje, zahteva)?

 

15. Kako svet delavcev skrbi za to, da vse pomembnejše informacije, ki jih obravnava svet delavcev, dobijo tudi zaposleni oziroma za t.i. informiranost kolektiva:

1. uporablja svoj lastni sistem informiranja (neposredni kontakti članov sveta z bazo, poseben informativni bilten sveta, redno in ad hoc sklicevanje zbora delavcev ipd.);
   
   
2. zahteva, da vodstvo samo na ustrezen način (glasilo podjetja, zbor delavcev ipd.) samo in neposredno informira poleg sveta delavcev tudi celoten kolektiv?

 

16. Ali in v kolikšni meri je svet delavcev informiran o pomembnih poslovnih vprašanjih tudi s strani predstavnikov delavcev v nadzornih svetih in delavskega direktorja?

 

16. Ali ste se z vodstvom uspeli dogovoriti za redno periodično informiranje sveta delavcev o nekaterih ključnih podatkih na podlagi t.i. standardiziranega obrazca informacijskih kazalnikov, ki omogoča njihovo medsebojno primerljivost po posameznih obdobjih? (Opomba: obrazec informacijskih kazalnikov naj vsebuje kazalnike nekaterih za svet delavcev najbolj zanimivih podatkov, kot npr. stanje zaposlenosti, število nadur, fluktuacije, bolezenskih odsotnosti, nesreč pri delu, števila izobraževalnih ur na zaposlenega, gibanje izobrazbene strukture itd.)

 

16. Katere slabosti in nedoslednosti pri praktičnem uresničevanju dolžnosti obveščanja sveta delavcev in kolektiva s strani vodstva ugotavljate na podlagi gornjega opomnika v vašem podjetju in kaj ste že oziroma še nameravate kot svet delavcev ukreniti za izboljšanje stanja?

 

II.

Skupna posvetovanja vodstva in sveta delavcev (91. do 94. člen ZSDU):

Vprašanja za analizo:

 

1. Ali vodstvo podjetja dosledno spoštuje svojo zakonsko dolžnost, da zahteva skupno posvetovanje (1. odst. 91. člena ZSDU) s svetom delavcev glede statusnih in kadrovskih vprašanj, določenih v 93. in 94. členu ZSDU?

 

1. Ali ste s participacijskim dogovorom uspeli dodatno določiti kot predmet obveznega skupnega posvetovanja tudi druga vprašanja (poleg tistih, ki jih določa ZSDU) in s tem okrepiti participativno vlogo sveta delavcev v podjetju?

 

1. Ali se pojavljajo dileme v zvezi z interpretacijo zakonskih določb glede tega, katera vprašanja morajo biti predmet obveznega skupnega posvetovanja? Evidentirajte konkretne primere!

 

1. Ali imate dogovorjeno možnost, da se lahko obvezno skupno posvetovanje skliče tudi na zahtevo sveta delavcev in v katerih primerih?

 

1. Kolikokrat letno se v povprečju sestajata vodstvo in svet delavcev na skupnih posvetovanjih?

 

1. Ali ste v vašem podjetju sposobni realizirati napotilo določbe 86. člena ZSDU, po kateri naj bi se svet delavcev in vodstvo praviloma sestajala enkrat mesečno? Če ne, v čem je razlog?

 

1. Kdo formalno sklicuje skupne posvete (predsednik sveta delavcev, direktor, izmenično ali oba skupaj)?

 

1. Ali se predsednik sveta delavcev in direktor (predsednik uprave) pred sklicem sestaneta zaradi vsebinske priprave skupnega posvetovanja (dogovor o dnevnem redu, vsebina in način priprave ter posredovanja gradiv, morebitno povabilo zunanjim strokovnjakom k udeležbi itd.)?

 

9. Kako dosledno svet delavcev vztraja na spoštovanju rokov, določenih v 2. odst. 91. člena ZSDU (gradivo s potrebnimi informacijami - najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve; skupni posvet - najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve)?

 

1. Ali se skupnih sej udeležuje celotno vodstvo, ali le njegovi predstavniki?

 

1. Ali in kako se svet delavcev predhodno temeljito pripravi na skupno posvetovanje (angažiranje pristojnih odborov in po potrebi zunanjih strokovnjakov za oblikovanje stališč, predhodna posvetovanja članov sveta delavcev z delavci, sklic pripravljalne seje sveta delavcev itd.)?

 

1. Kakšna je po vaši oceni dosedanja učinkovitost sveta delavcev pri uveljavljanju interesov zaposlenih v okviru skupnih posvetovanj z vodstvom: (Opomba: kolikšen del pripomb in zahtev sveta delavcev vodstvo dejansko upošteva pri svoji končni odločitvi).

 

1. zelo zadovoljiva

 

1. zadovoljiva

 

1. nezadovoljiva?

 

13. Če niste povsem zadovoljni z ?izkupičkom? sveta delavcev glede vpliva na končne odločitve vodstva po opravljenih skupnih posvetovanjih, v čem je po vašem mnenju glavni razlog:

 

1. apriorna nepripravljenost vodstva za resnejše upoštevanje interesov delavcev,

izraženih preko sveta delavcev;

 

1. slaba predhodna pripravljenost sveta delavcev na argumentirano zagovarjanje lastnih

stališč;

 

1. neusposobljenost članov sveta delavcev za učinkovito poslovno komuniciranje;

 

1. drugo?

 

14. Katere slabosti in nedoslednosti pri praktičnem uresničevanju skupnih posvetovanj z vodstvom v vašem podjetju ugotavljate na podlagi gornjega opomnika in kaj ste že oziroma še nameravate kot svet delavcev ukreniti za izboljšanje stanja?

 

III.

Soodločanje sveta delavcev s soglasjem (95. do 97. člen ZSDU):

Vprašanja za analizo:

 

1. Ali vodstvo podjetja dosledno daje v soglasje svetu delavcev vse predloge odločitev o vprašanjih iz 95. in 96. člena ZSDU? Če ne, ugotovite najpogostejše primere kršitev te dolžnosti in jih evidentirajte? Kako ste oziroma boste ukrepali?

 

1. Pri katerih vprašanjih v zvezi z interpretacijo določil 95. in 96. člena ZSDU se je v vaši praksi pojavila dilema, ali gre za dolžnost uprave iskati soglasje sveta delavcev za predlagano odločitev, ali ne?

 

1. Ali ste s participacijskim dogovorom dodatno razširili krog zadev, za katere je potrebno soglasje sveta delavcev poleg primerov, ki jih določa že zakon? Navedite konkretne primere!

 

1. Ali ste v vaši praksi morda že naleteli na poskuse izigravanja 8-urnega prekluzivnega roka za morebitno zavrnitev soglasja sveta delavcev na ta način, da je vodstvo posredovalo predlog svetu delavcev tik pred daljšimi prazniki ali dopusti in s tem objektivno onemogočilo pravočasen sklic seje ter ustrezno reakcijo sveta delavcev? Kako ste to rešili?

 

1. V kakšni obliki vodstvo običajno predloži svetu delavcev predlog posamezne odločitve v soglasje:

 

1. zgolj v pisni obliki,

 

1. predstavnik vodstva se tudi osebno udeleži seje sveta delavcev in predlog dodatno

ustno obrazloži, s čemer je omogočeno, da se morebitne nejasnosti razčistijo in

morebitna razhajanja uskladijo že na sami seji sveta delavcev v izogib nepotrebnim

zapletom v primeru neupravičene odklonitve soglasja s strani sveta delavcev?

 

6. Kako se je razrešila situacija v primeru zavrnitve soglasja s strani sveta delavcev:

a) vodstvo je predlagano odločitev enostavno umaknilo in predloga ni več obnovilo;

b) vodstvo je upoštevalo pripombe sveta delavcev in ustrezno korigiralo predlog

odločitve;

c) začel se je postopek pogajanja med vodstvom in svetom delavcev, v katerem je

bila dogovorjena kompromisna rešitev;

d) bodisi s strani vodstva, bodisi s strani sveta delavcev je bil sprožen postopek za arbitražno reševanje spora?

 

7. Ali ste se že srečali s primeri, ko je bila določena odločitev vodstva podjetja realizirana kljub izrecni pisni zavrnitvi soglasja s strani sveta delavcev? (Opomba: tovrstni primeri so zlasti pogosti v zvezi s sprejemanjem programov presežnih delavcev po 96. členu ZSDU, ko vodstvo samovoljno presodi, da je svet delavcev neupravičeno zavrnil soglasje, čeprav bi o tem lahko odločila šele arbitraža) Kako ste v teh primerih ukrepali kot svet delavcev (predlog sodniku za prekrške po določbi 18. točke 107. člena ZSDU, prijava inšpekciji za delo, arbitraža, drugo)?

 

8. Ali je svet delavcev v primeru zavrnitve soglasja svojo zavrnitev argumentiral in podal konstruktivne predloge za spremembe predlagane odločitve?

 

7. Katere slabosti in nedoslednosti pri uresničevanju sistema soodločanja sveta delavcev s soglasjem ugotavljate na podlagi gornjega opomnika in kaj ste že oziroma še nameravate kot svet delavcev ukreniti za izboljšanje stanja?

 

IV.

Pravica zadržanja odločitve vodstva (98. člen ZSDU):

Vprašanja za analizo:

 

1. Navedite primere, ko je svet delavcev uporabil ?pravico veta? po 98. členu ZSDU in ugotovite primere, ko tega ni storil, čeprav bi lahko! Kakšni so bili razlogi, zaradi katerih se svet delavcev ni odločil uporabiti omenjene zakonske pravice za zavarovanje svojih ostalih participacijskih pravic?

 

1. Ali se je že pojavil primer, da bi vodstvo ignoriralo sklep sveta delavcev o začasnem zadržanju odločitve in kako je svet delavcev v tem primeru ukrepal?

 

1. Ste hkrati z zadržanjem odločitve delodajalca sprožili tudi obvezen postopek pred arbitražo?

 

1. Analizirajte svoje izkušnje z ad hoc ali notranjo arbitražo ter pomanjkljivosti v arbitražnem postopku, ki ovirajo učinkovitejše reševanje arbitražnih sporov?

 

1. Kakšni so vaši predlogi za morebitne dopolnitve zakona, ki urejajo pravico začasnega zadržanja odločitve delodajalca in arbitražnega reševanja sporov?