Sodelovanje SD s sindikati in kadrovsko službo - izkušnje iz Krke d.d.

SODELOVANJE SVETA DELAVCEV S STROKOVNIMI SLUŽBAMI KADROVSKEGA PODROČJA IN SINDIKATI PRI RAZVIJANJU DELAVSKEGA SOUPRAVLJANJA V KRKI, d.d.

SREDA, 10. decembra 2003, od 9. do 15. ure,
v podjetju KRKA, d.d., v Novem mestu, Šmarješka cesta 6

PROGRAM SREČANJA

8.30 - 9.00

Prihod in registracija udeležencev (v pritličju upravne stavbe Krke, d.d.)

9.00 - 9.10

Uvodni pozdrav gostitelja, sekretarja ZSDSP in predsednika SD Krke, d.d.

9.10 - 9.40

Predstavitev podjetja Krka, d.d.

9.40 - 10.30

Izkušnje iz delovanja SD in drugih delavskih predstavništev v podjetju
Boris Petančič, predsednik sveta delavcev in
Danica Novak Malnar, delavska direktorica in članica uprave

Razvijanje partnerskega sodelovanja med SD in SINDIKATI
Brane Bambič, predsednik sindikata KNG Krke

10.30 - 11.00

odmor

11.00 - 11.45

Sodelovanje strokovnih služb kadrovskega področja s SD pri razvijanju delavskega soupravljanja v podjetju
Marjeta Potrč, direktorica Kadrovsko-pravnega sektorja

Organizacijska kultura: vloga kadrovskega področja in SD pri analizi ter spreminjanju organizacijske kulture v podjetju
Sonja B. Crni?, svetovalka za izobraževanje

Projekt Medsebojni odnosi in bolniška odsotnost
Alenka Vidmar, samostojna strokovna sodelavka

11.45 - 12.00

Razprava, odgovori na vprašanja udeležencev

12.00 - 13.30

Ogled filma o NOTOLU - eden najsodobnejših obratov za proizvodnjo trdnih zdravilnih oblik v Evropi

Ogled dela proizvodnje

13.30 - 15.00

kosilo in srečanje z gostitelji

* * *

POVZETEK VSEBINE

Ena od novejših oblik dela Združenja svetov delavcev slovenskih podjetij so tudi srečanja članov svetov delavcev neposredno v podjetjih, ki so namenjena predvsem spoznavanju konkretnih "dobrih praks" in medsebojni izmenjavi izkušenj s področja uresničevanja sodelovanja delavcev pri upravljanju. Spomladi 2003 je bilo prvo takšno srečanje organizirano v Savi Tires d.o.o. v Kranju, tokrat pa so bili naši gostitelji kolegice in kolegi iz Krke d.d. Novo Mesto. Srečanja se je udeležilo preko 70 predsednikov in članov svetov delavcev iz celotne Slovenije.

Če je bila osrednja tematika srečanja v Savi Tires ureditev področja varnosti in zdravja pri delu, je bilo srečanje v Krki namenjeno predvsem spoznavanju njihove "dobre prakse" glede sodelovanja sveta delavcev s

• sindikati v podjetju in
• s strokovnimi službami kadrovskega področja

pri razvijanju učinkovitega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju. Za tovrstna srečanja namreč vedno izbiramo tista področja delovanja tega sistema, ki so v posameznem podjetju - gostitelju dobro urejena in lahko vsaj do neke mere služijo kot neke vrste vzor in smerokaz tudi drugim.

Po splošni predstavitvi podjetja, ki jo je podala delavska direktorica in članica uprave Danica Novak Malnar, sta izkušnje iz delovanja sveta delavcev in drugih delavskih predstavništev (predstavniki delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor) ter razvijanje partnerskega sodelovanja med svetom delavcev in sindikati v Krki podrobneje predstavila predsednik sveta delavcev Boris Petančič in predsednik večinskega sindikata ZSSS Brane Bambič. Ker sta oba pripravila tudi ustrezna pisna prispevka, ki ju objavljamo v nadaljevanju, naj v okviru te reportaže opozorimo le na to, da je ob tudi sicer dobrem sodelovanju med obema vrstama delavskih predstavništev še posebej zanimiv način sodelovanja sveta delavcev in sindikatov ter uprave in strokovnih služb pri sprejemanju podjetniške kolektivne pogodbe. Podjetniška kolektivna pogodba v Krki se namreč ne sprejema oziroma spreminja in dopolnjuje po klasičnem sistemu dvostranskih pogajanj med delojemalsko in delodajalsko stranjo, ampak pretežno po sistemu tristranskega usklajevanja med upravo in njenimi strokovnimi službami ter sindikati in svetom delavcev. Ne glede na to, kdo je pobudnik posameznih rešitev, se le-te med vsemi zainteresiranimi subjekti usklajujejo na različne načine oziroma skozi različne (pisne in ustne) oblike medsebojnega komuniciranja, dokler ni doseženo potrebno soglasje. Svet delavcev in sindikati pa pri tem še posebej tesno sodelujejo in na ta način izgrajujejo partnerski odnos pri uresničevanju interesov delavcev.

Sodelovanje strokovnih služb kadrovskega področja s svetom delavcev pri razvijanju delavskega soupravljanja v podjetju pa je predstavila direktorica Kadrovsko - pravnega sektorja Marjeta Potrč. Potreba po sodelovanju sveta delavcev s strokovnimi službami s področja "upravljanja s človeškimi viri" (Human Resource Management) izhaja neposredno iz zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, zlasti pa iz njegovih naslednjih določil:

87. člen - pomaga pri vključevanju v delo invalidom, starejšim in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo

89. člen - obveščanje (med drugim tudi) o zmanjšanju gospodarske dejavnosti, ki ima običajno za posledico presežke delavcev

94. člen - skupno posvetovanje o kadrovskih vprašanjih, kot so:

- potrebe po novih delavcih (število in profil),
- sistemizacija delovnih mest,
- razporejanje večjega števila delavcev izven družbe,
- razporejanje večjega števila delavcev iz kraja v kraj,
- sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja,
- zmanjšanje števila delavcev,
- sprejem splošnih pravil o disciplinski odgovornosti

95. člen - soodločanje o:

- ukrepih varnosti pri delu,
- preprečevanju poškodb pri delu in obolenj v zvezi z delom,
- izrabi letnega dopusta,
- merilih za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev,
- kriterijih za nagrajevanje inovacijske dejavnosti v družbi,
- razpolaganju s stanovanjskim skladom, počitniškimi zmogljivostmi in drugimi objekti standarda,
- kriterijih za napredovanje delavcev.

Zato so se v podjetju že dalj časa ukvarjali z vprašanjem, kako spodbuditi svet delavcev, da se bo dejansko začel tudi sam bolj poglobljeno ukvarjati s to problematiko, ki je sicer najtesneje povezana z uspešnejšim zadovoljevanjem različnih, ne samo materialnih, ampak tudi osebnostnih in societalnih potreb in interesov zaposlenih v sferi dela. V ustreznih strokovnih službah je bil v tem smislu izoblikovan predlog, da bi se na svetu delavcev vsako leto obravnavalo poročilo ustreznih služb kadrovskega področja, svet delavcev pa naj bi ob njegovi obravnavi podal ustrezne predloge in pobude za še učinkovitejše uresničevanje interesov delavcev na tem področju.

Svet delavcev je predlog sprejel, tako da se v praksi že nekaj let to tudi izvaja. In sicer, kot je bilo poudarjeno na posvetu, v obojestransko korist in zadovoljstvo. Svet delavcev tako vsako leto temeljito obravnava poročilo služb kadrovskega področja, in sicer po posameznih separatih oziroma tematskih sklopih, ki jih pokrivajo posamezne službe, česar seveda ni mogoče opraviti na eni sami seji sveta delavcev, ampak je za to potrebnih več sej. Konkretni separati "kadrovskega poročila", ki ga na sejah sveta delavcev podajajo vodje ali drugi sodelavci posameznih služb, so naslednji:

• razvoj kadrov,
• kadrovska služba,
• izobraževalni center,
• organizacija - nagrajevanje,
• služba za varnost in zdravje pri delu,
• služba za družbeni standard,
• pravna služba,
• splošna služba.

Potrčeva je na koncu poudarila, da se je tovrstno sodelovanje služb kadrovskega področja s svetom delavcev dobro obneslo, in da si tovrstnega konstruktivnega sodelovanja želijo tudi v naprej. S strani sveta delavcev je bilo podanih že veliko koristnih pobud in predlogov (samo s problematiko sistemizacije delovnih mest se je svet delavcev doslej ukvarjal že 38-krat), morda se zaenkrat pogreša le še nekoliko več vključevanja sveta delavcev v najbolj bistvena razvojna vprašanja na tem področju.

Sodelavki kadrovske službe Sonja B. Crnič in Alenka Vidmar sta nato predstavili še dva zanimiva Krkina projekta, v katera je bil intenzivno vključen tudi svet delavcev, in sicer: Organizacijska kultura ter Medsebojni odnosi in bolniška odsotnost.

Temeljni cilj projekta Organizacijska kultura naj bi bil predvsem povečati pripadnost zaposlenih podjetju in posledično tudi poslovno uspešnost podjetja. Ker je bil ta zahtevni projekt v tej reviji že podrobneje predstavljen, naj tokrat omenimo le to, da je bil svet delavcev vanj vključen predvsem na dva načina: preko obravnave rezultatov raziskave organizacijske kulture v podjetju in sprotnega seznanjanja z vsemi drugimi aktivnostmi v okviru tega projekta ter preko sodelovanja njegovih predstavnikov v 5-ih projektnih skupinah, ki so pripravljale predloge za reševanje najrazličnejših izzivov na tem področju kot končni rezultat celotnega projekta.

Cilj projekta Medsebojni odnosi in bolniška odsotnost, ki je bil tudi uspešno realiziran, pa je bil izboljšanje medsebojnih odnosov in posledično zmanjšanje bolniških odsotnosti v podjetju, in sicer s prvotnih 6,8 % na vsaj 5,4 % ali manj. Raziskave namreč kažejo, da so neustrezni medsebojni odnosi bistveno pogostejši vzrok bolniških izostankov kot bolezni. Projekt je bil med drugim predstavljen tudi svetu delavcev in sindikatu, ki sta se aktivno vključila v njegovo pripravo in izvedbo. Predsednik sveta delavcev pa je bil vključen tudi v projektni tim, ki ga sestavljajo še predstavniki strokovnih služb kadrovskega področja, delavska direktorica in vodje "bolniških timov" po posameznih organizacijskih enotah.

Po posameznih predstavitvah je sledila še zanimiva razprava, v kateri so nosilci posameznih tem odgovarjali na različna vprašanja udeležencev. Po koncu "strokovnega" dela srečanja pa so si udeleženci najprej ogledali še film o NOTOLU, ki je eden najsodobnejših obratov za proizvodnjo trdnih zdravilnih oblik v Evropi, nato pa pod strokovnim vodstvom ta del proizvodnje tudi neposredno. Rečemo lahko le, da je bila stvar zelo zanimiva.