Oblika in cilji združevanja

I. Oblika združevanja

Združenje svetov delavcev Slovenije (ZSDS), ki je bilo ustanovljeno leta 1996, je formalno organizirano kot posebna oblika dela v okviru Študijskega centra za industrijsko demokracijo ŠCID, kjer ima tudi svoj sedež. Kolektivni člani združenja so sveti delavcev podjetij, ki so se prostovoljno včlanili (s podpisom pogodbe o včlanitvi) in plačujejo dogovorjeno članarino, s čemer so pridobili tudi vse članske pravice in ugodnosti. Danes ima združenje že preko 110 polnopravnih članov  (glej seznam članov),to je svetov delavcev najrazličnejših podjetij iz celotne Slovenije, članstvo pa se še naprej širi.

Združenje ima svoja pravila, ki urejajo njegovo organiziranost in način delovanja. Vse pomembnejše odločitve se sprejemajo na skupščini in v predsedstvu združenja, izvršilni organ združenja pa je generalni sekretar združenja, ki vodi delo ter zastopa in predstavlja združenje navzven. Funkcijo generalnega sekretarja skladno s Pravili združenja opravlja vodja ŠCID dr. Mato Gostiša, njegov namestnik pa je vodja CPM - Centra za participativni menedžment mag. Rajko Bakovnik.

Sedež ZSDS: Bavdkova 50, 4000 KRANJ
Telefon: (04) 23 14 470 begin_of_the_skype_highlighting (04) 23 14 470 E-mail: [email protected]

II. Cilji in motivi združevanja

Združenje svetov delavcev Slovenije s svojim delovanjem zasleduje predvsem naslednje temeljne cilje:

• zagotavljanje organizirane svetovalne dejavnosti za potrebe članov
• izgrajevanje sistema izobraževanja za potrebe članov
• izmenjava izkušenj med člani združenja
• načrtno strokovno proučevanje sistema delavske participacije
• razvijanje širšega "gibanja za industrijsko demokracijo"
• zagotavljanje organiziranega vpliva na sprejemanje zakonodaje

Zagotavljanje organizirane svetovalne dejavnosti za potrebe članov

Zagotavljanje organizirane svetovalne dejavnosti za potrebe članov je brez dvoma daleč najpomembnejši motiv našega združevanja. To združenje je nastalo povsem avtonomno, na lastno pobudo nekaterih svetov delavcev, ki so ugotavljali, da nujno potrebujejo inštitucijo, na katero bi se lahko obrnili za strokovno pomoč pri svojem delovanju in znotraj katere bi si lahko izmenjevali izkušnje iz prakse. Zunanje strokovne pomoči pa je v zvezi z uveljavljanjem sistema delavske participacije v praksi potrebno res veliko. Osnovni motiv združevanje je torej bil in ostaja ta, da vsak svet delavcev z včlanitvijo v združenje in s plačilom članarine dobi (prek Študijskega centra za industrijsko demokracijo ŠCID in drugih članov strokovne partnerske ekipe),  strokovno institucijo, na katero se lahko kadar koli obrne za kakršno koli strokovno pomoč pri svojem delu. Pomembno je torej predvsem to, da je strokovna pomoč vedno na razpolago, vsak član pa jo v okviru dogovorjene članarine seveda koristi po svoji presoji.

Izgrajevanje sistema izobraževanja za potrebe članov

Postopno izgrajevanje čim bolj celovitega sistema izobraževanja, ki je posebej prilagojen za področje razvoja delavske participacije in pokriva glavnino potreb članov po izobraževanju, je druga pomembna naloga združenja. V zvezi s tem velja povedati le naslednje:

• doslej smo že razvili celo vrsto popolnoma novih, omenjenim potrebam prilagojenih, programov izobraževanja in jih bomo razvijali tudi v bodoče, pri čemer velja kot poseben dosežek omeniti uvedbo sistema certificiranja znanj za člane svetov delavcev;
• tudi s cenovno politiko kotizacij skušamo omogočiti izobraževanje čim širšemu krogu članov;
• številna t.i. izobraževalna in posvetovalna srečanja članov združenja so namenjena hkrati tudi uresničevanju naslednjega od temeljnih ciljev združevanja, to je navezovanju medsebojnih stikov in izmenjavi izkušenj med člani svetov delavcev iz različnih podjetij.

Izmenjava izkušenj med člani združenja

Poleg zgoraj omenjenih rednih "izobraževalnih srečanj" temu cilju služijo tudi druge oblike dela v okviru združenja. Vsaj dvakrat do trikrat letno organiziramo strokovne posvete združenja z različnimi aktualnimi temami (od tega se najmanj enkrat letno srečamo neposredno v enem od podjetij – članov združenja), vse več pa je tudi primerov, ko se posamezni sveti delavcev v okviru združenja dogovarjajo tudi za neposredna medsebojna srečanja. Tudi sicer se v okviru združenja ponuja vse več različnih priložnosti za uresničevanje tovrstnih ciljev našega združevanja.

Načrtno strokovno proučevanje sistema delavske participacije

Èetrti od osnovnih ciljev združevanja je "načrtno strokovno proučevanje posameznih vidikov delovanja sistema delavske participacije ter priprava raznih navodil in napotkov za delovanje članov v praksi". Študijski center za industrijsko demokracijo ŠCID in CPM - Center za participativni menedžment sta praktično edini strokovni instituciji pri nas, ki se specializirano, načrtno in sistematično ukvarjata s to dejavnostjo in v tem smislu razvijata tudi dejavnost združenja. Rezultati te dejavnosti se kažejo predvsem skozi strokovne posvete združenja in na njih sprejete številne usmeritve in priporočila za delovanje SD na posameznih področjih, različne strokovne članke v Ekonomski demokraciji in drugih strokovnih publikacijah, izdajanje strokovnih priročnikov, izvajanje specializiranih strokovnih raziskav itd..

Razvijanje širšega "gibanja za industrijsko demokracijo"

Peti od osnovnih ciljev združevanja je "promocija in širjenje ideje delavske participacije ter ustvarjanje ugodnejše širše družbene klime za njen razvoj", s tem pa tudi povratna krepitev lastnega položaja vsakega člana združenja posebej. To poslanstvo v glavnem opravlja revija Ekonomska demokracija (prej je trinajst let izhajala pod nazivom Industrijska demokracija), ki je v celoti rezultat delovanja tega združenja. Programska zasnova revije je bila namreč sprejeta že na ustanovni seji združenja leta 1996.

Zagotavljanje organiziranega vpliva na sprejemanje zakonodaje

In šesti, vendar zato ne najmanj pomemben cilj združevanja je "zagotavljanje organiziranega vpliva na sprejemanje zakonodaje in drugih ukrepov na državni ravni, ki tako ali drugače vplivajo na razvoj sistema delavske participacije."

V tem smislu se je združenje že doslej in se bo tudi v prihodnje zelo aktivno in konstruktivno (s konkretnimi pripombami in predlogi) vključevalo v obravnavo nove zakonodaje s področja delovnih razmerij, udeležbe zaposlenih pri dobičku in notranjega lastništva ter v razprave o primernosti in potrebnosti morebitnih sprememb zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), zakona o gospodarskih družbah ter določil o delavski participaciji v nekaterih področnih zakonih. O vseh teh temah je oziroma skladno s potrebami še bo organiziralo tudi posebne strokovne posvete.